Če se na slovenski obali radi takole poigrate s kamenjem, ste lahko ob 100 evrov!

16. 07. 2022 ob 08:50 Stvaritelj je v kazenskem prekršku. Grozi mu 100 evrov kazni. Ključne besede: Strunjan, Krajinski park Strunjan, obala, kazen, prekršek, okolje, narava Če ste se te dni sprehajali po Strunjanski obali ste morda opazili kamniti obok, ki ga je nekdo izoblikoval iz tamkajšnih kamnov. Čeprav je skulptura res lepa in zanimiva, je pravzaprav nezakonita. Na Facebook profile Strunjan, se je pojavila fotografija tega prekrasnega kamnitega oboka, pod katero je zapisano Kamniti obok... "V Krajinskem parku Strunjan je prepovedano skladati kamne! Hvala za razumevanje.” Stvaritelj je torej v kazenskem prekršku. Grozi mu 100 evrov kazni. Namen Krajinskega parka Strunjan je varovanje narave, zato v njem veljajo varstveni režimi, ki jih določajo Uredba o Krajinskem parku Strunjan, Načrt o upravljanja Krajinskega parka Strunjan in Zakon o ohranjanju narave. Prav zadnji pa določa, da se kršenje varstvenih režimov kaznuje s stotimi evri. Naravovarstvena nadzornica iz javnega zavoda Krajinski park Strunjan, Petra Škrajnar je za Novice Svet24 pojasnila: »To uničuje življenjski prostor ali vsaj spreminja življenjske razmere organizmov, ki imajo svoj življenjski prostor pod kamni oziroma v obalnem drobirju in od katerih imajo nekateri bistveno vlogo pri razgradnji organskih naplavin. Obiskovalci kamne skladajo tudi ob vznožju klifov in pobočij, da si uredijo površine za ležanje. Ponekod ta dejavnost uničuje rastlinstvo ali onemogoča normalno rast. Skladanje je sicer prisotno v celotni dolžini naravnega morskega obrežja parka oziroma rezervata, najopaznejše pa je na zahodnem morskem obrežju – tu obiskovalci umikajo kamne tudi z bibavičnega in infralitoralnega pasu zaradi lažjega dostopa v vodo.« Škrajanrejva dodaja še, da so kamniti obok že odstranili in okolje povrnili v prvotno stanje. Poleg skladanja kamenja v Strunjanu poročajo od drugih prekrških. Najpogosteje beležijo še smetenje, veliko tudi s cigaretnimi ogorki, skladanje kamenja v ležišča, prenočevanja in kurjenja ognja, hojo izven za to označenih poti (tudi po nevarnih predelih klifa), na morju pa predvsem sidranje v osrednjem Naravnem rezervatu, to je v Zalivu Sv. Križa in delu Ronka.