UMRL TA ZNANI SLOVENEC - dosegel neverjetno starost

30. 05. 2022 ob 08:58

Vse življenje je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam

Boris Pahor se je rodil 26. avgusta leta 1913 v slovenski družini v Trstu, takrat glavnem pristanišču avstro-ogrskega cesarstva. Kot otrok je bil priča fašističnemu požigu Narodnega doma v Trstu.V medvojnem obdobju je v Trstu sodeloval s slovenskimi antifašističnimi intelektualci in tigrovci. Leta 1940 je bil vpoklican v italijansko vojsko in poslan v Libijo, od koder je bil kot vojaški prevajalec premeščen v taborišče za ujete častnike jugoslovanske vojske v Bogliacu pri Gardskem jezeru.Po kapitulaciji Italije se je leta 1943 vrnil v Trst in se pridružil osvobodilni fronti, januarja 1944 pa so ga prijeli domobranci in ga predali nemškim oblastem. Konec februarja so ga poslali v nacistično koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof. Kasneje so ga prestavili še v druga taborišča, nazadnje v Bergen-Belsen, ki so ga aprila 1945 osvobodili.Leta 1966 je skupaj s somišljeniki ustanovil revijo Zaliv, v kateri je zagovarjal tradicionalno demokratično politiko proti enopartijskemu sistemu nekdanje Jugoslavije. Bil je prejemnik številnih priznanj, med njimi Prešernove nagrade, srebrnega častnega znaka RS in francoskega reda legije časti.Pahor je vse življenje opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, v kateri je opisal taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi."Pahor je bil poosebljen zgodovinski spomin na grozote, ki so jih v 20. stoletju doživljale manjšine, in v svojih knjigah je svoje pričevanje vedno želel prenesti na mlado generacijo," je v posvetilu Pahorju v časopisu La Reppublica napisal novinar Paolo Rumiz."Morda je bila njegova dolgoživost maščevanje fašizmu, ki mu je ukradel 25 let življenja in mu preprečeval, da bi govoril svoj jezik. Bila je odgovor tistim, ki v 'zelo italijanskem mestu' niso hoteli slišati za človeka, ki piše v drugem jeziku in kljubuje amneziji v državi, v kateri je fašizem pokazal svojo najhujšo plat," je še zapisal Rumiz in dodal, da je Pahor postal slaven povsod po svetu, preden so ga priznali tudi v Italiji. Nekropolo so namreč v italijanščino prevedli šele 40 let po njenem izidu leta 1967. Ključne besede: boris, pahor, smrt, pisatelj, starost