Quantcast
Radio1_v_zivo


Hortikulturno društvo Maribor ob Evropskem dnevu parkov
| 26. 5. 2022 9:16
150-letnica začetka urejanja mariborskega Mestnega parka
Ključne besede:     Park    Maribor    urejanje
 Foto: Borut Ambrožič (najstarejši del mariborskega Mestnega parka.
Foto: Borut Ambrožič (najstarejši del mariborskega Mestnega parka.

Evropski dan parkov / European Day of Parks obeležujemo od leta 1999 na pobudo vseevropske zveze narodnih in naravnih parkov EUROPARC. Ta povezuje narodne in regionalne parke, naravne rezervate, morske ter kopenske zavarovane krajine in območja Nature 2000 iz 36 evropskih držav, s skupnim ciljem varovana edinstvene raznolikosti evropskih prostoživečih živali in rastlin, habitatov in krajine. Tudi slovenski parki skrivajo številne in raznovrstne naravne vrednote.

Letošnji slogan se glasi: WE ARE NATURE – RETHINK, RESTORE, RECONNECT. Organizatorji izpostavljajo! Kaj bi bili brez narave? Od nje je odvisno naše duševno in fizično zdravje, proizvodnja hrane, zrak, ki ga dihamo ... Kljub temu pa je človekov odnos z naravo v neravnovesju. Posledično ne izgubljamo le naravnih območij, ampak tudi občutek pripadnosti. Zato je nujno, da premislimo, obnovimo in se ponovno povežemo z naravo!

Temu pozivu sledi tudi Hortikulturno društvo Maribor, ki  je bilo ustanovljeno v Mariboru leta 1869, kot »Olepševalno društvo Maribor.« Poglavitna naloga društva je bila nasaditev in ureditev parkov, drevoredov, parkovnih gozdov, društvo pa je delovalo in širilo tudi turizem v mestu in regiji. »Olepševalno društvo Maribor« je z takratnim vodstvom občine, dne 14. decembra 1877 sklenilo pogodbo z občino, s katero je občina prepustila skrb za vse občinske javne nasade društvu in mu iz proračuna za ta namen namenila potrebna sredstva.

Primarna naloga društva je bila prav zasaditev mariborskega Mestnega parka, katerega prvi del je bil zasajen v letih 1869 do 1872. Zato letos obeležujemo tudi okroglo 150-letnico začetkov urejanja mariborskega Mestnega parka.

Zasnova mariborskega Mestnega parka ima srednjeveško osnovo, ki je nastala na severnem zgornjem robu ob gozdnem zaledju. Mestni park v Mariboru pomeni prehod iz grajenega okolja mesta v njegovo zeleno naravno zaledje. Park je nastajal v več fazah in je kljub kasnejšim preureditvam ohranil vse kvalitete prvotnega historičnega koncepta oblikovanja v krajinskem slogu.

Danes obsega celotno območje mariborskega Mestnega parka okoli 54 ha.

Urbanost mesta se kaže v rabi in uporabnosti njegovih zelenih površin, t. j. mestnih zelenic in parkov. Ti imajo za kakovost življenja ljudi v mestu pomembne funkcije: socialno, psihološko, zdravstveno in tudi ekonomsko.

Mariborski Mestni park je od leta 1976 zavarovan kot spomenik oblikovane narave in ga štejemo med spomenike narave državnega pomena  ter je vključen v »Inventar najpomembnejše dediščine Slovenije.«

Oblikovana naravna vrednota je del narave, ki so jo ljudje izoblikovali skozi čas z namenom izobraževati, vzgajati, uživati in doživljati lepote narave in se danes najpogosteje pojavlja v obliki drevoredov, parkovnih zasaditev, skupine dreves, botaničnih vrtov, alpinetumov in arboretumov in drugih oblikovanih ekosistemov.

V parku, ki je nastajal v letih 1872 - 1896ob izgonu,ki je nekoč polnil jarek mestnega obzidja, je okoli 100 vrst domačih in tujih listavcev (med njimi Rogovilar ali Gymnocladus, Koprivovec ali Celtis, Pavlovnija ali Paulownia, Tulipanovec ali Lyriodendron, Sofora ali Sphora in drugo) ter veliko iglavcev (npr. Mamutovec ali Sequoia, Japonski macesen ali Larix kaempferi,skupina Švicarskih borov ali Pinus cembra, kanadska čuga ali Tsuge in drugo). Medtem, ko so južna pobočja Kalvarije in Piramide obdelana z vinogradi, so ostale površine pretežno gozd, deloma travnik, potoki in ribniki.

V Medobčinskem uradnem vestniku, št. XXVII iz leta 1992 je zapisano, da velja za mariborski Mestni park varstveni režim 4. za oblikovano naravno dediščino s sledečo obrazložitvijo. V primeru mariborskega Mariborskega parka gre za sožitje treh krajinskih elementov: parka, parkovnega gozda in vinogradov ter predstavlja edinstven primer oblikovanja v slovenski mestni arhitekturi. Njegova namembnost je rekreacijska in

Izobraževalna, zlasti zaradi dendrološko zanimivih primerki v parku.

Dendrologija je znanstvena veda, ki preučuje rast dreves in grmov, ekoloških in gojitvenih lastnosti vrst in lastnosti in uporabnosti lesa. Gre za sestavljenko iz grških besed dendron in logos, ki pomenita drevo in študij. Ta izraz je leta 1668 prvi uporabil Ulisse Aldrovandi (1522-1650), renesančni naravoslovec in zdravnik, znan po svojih sistematičnih in natančnih opazovanjih živali, rastlin, mineralov, in ki velja za ustanovitelja Botaničnega vrta v Bologni v Italiji.

Predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič: »Članice in člani Hortikulturnega društva Maribor smo ponosni, da lahko nadaljujemo tradicijo skrbi za urbane zelene površine mesta Maribor. Tak mednarodni mejnik kot je 24. maj - Evropski dan parkov, je v letošnjem letu še toliko večja priložnost kot sicer, da opozorimo Mariborčanke in Mariborčane in širšo javnost na zelene zaklade našega mesta. Med njimi vsekakor izstopa mariborski Mestni park s svojo 150-letno tradicijo. Nikakor pa ni edini v našem mestu. Vsi parki si zaslužijo pozornost, predvsem pa skrb lastnika oz. upravitelja in nas vseh, da bodo ustrezno negovani, oskrbovani in tako ohranjeni še naprej za sledeče rodove. S tem namenom te dni zaključujemo tudi snemanje dokumentarca, v sodelovanju z RTV Slovenija, TV Maribor in dramskim igralcem Bojanom Maroševičem. V filmu bodo prikazana izjemna drevesa v mestnih parkih Maribora, prav tako pa bo posnetek opremljen z znakovnim jezikom in tako dostopen gluhim in naglušnim.«

Slovenija se lahko ponaša z enim, Triglavskim narodnim parkom, 3 regijskimi, 34 krajinskimi parki, 66 naravnimi rezervati in preko 1.200 naravnimi spomeniki, ki skupaj obsegajo 13 odstotkov slovenskega ozemlja. Poleg tega ima Slovenija še 2 geoparka, okoli 10 botaničnih vrtov in 144 spomenikov oblikovane narave. Vsi predstavljajo najvrednejše dele slovenskega ozemlja z vidika dolgoročnega ohranjanja naravnih vrednot, biotske pestrosti ter posebnih krajinskih lastnosti. Predvsem parki zaradi svoje tradicionalne vloge v sistemu celovitega varstva narave postajajo vedno bolj pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in krajinske raznolikosti.

 

 

© 2015 Radio Pro 1 d.o.o. | Design by Media Design | Splošni pogoji uporabe | Pravila komentiranja | Raba piškotkov | Za glasbenike | Pravila nagradnih iger | | Seznam predvajanih del