la so bistven, zapleten, večnamenski in živ ekosistem. Imajo ključen okoljski in družbeno-gospodarski pomen
Vabimo vas, da si v okviru projekta EU VOICES ogledate še zadnji video blog mag. Tanje Cegnar, ki tokrat pozornost namenja tlom. Tla so bistven, zapleten, večnamenski in živ ekosistem. Imajo ključen okoljski in družbeno-gospodarski pomen. Sestavljena so iz mineralne in organske snovi, vode, zraka in živih organizmov. Struktura in lastnosti tal so rezultat procesov, ki so trajali tisočletja. Zato se tla uvrščajo med neobnovljive vire. Od posamezne vrste rabe tal, njihovih lastnosti in kakovosti je odvisno v kolikšni meri in katere funkcije ter ekosistemske storitve zagotavljajo.V kopenskih ekosistemih imajo tla bistveno vlogo, zato jih je treba zaščititi, varovati, obnoviti in z njimi trajnostno upravljati. Preprečevanje erozije, uničevanja, degradacije, zbijanja in onesnaženja tal je stroškovno učinkovitejše od poskusov za obnovitev funkcij tal. Ustrezno upravljanje rabe prostora in zagotavljanje kakovosti tal sta ključna za zagotavljanje dobrega stanja okolja, saj neposredno vplivata na biotsko raznovrstnost, podnebne spremembe, kakovost zraka, na vodni režim in kakovost voda. Tla so temelj za oskrbo s hrano, krmo, biomaso in surovinami; prepuščajo in prečiščujejo padavine in s tem napajajo podzemne vode; zadržujejo, filtrirajo in nevtralizirajo onesnaževala; pripomorejo k uravnavanju škodljivcev in prenašanju bolezni; v organsko snov v tleh vežejo ogljik iz ozračja; so ponor toplogrednih plinov in omogočajo kroženje ogljika; sodelujejo v procesih kroženja hranil in pripomorejo k omilitvi poplav; so osnova za različnost kopenskih ekosistemov in biotske pestrosti; omogočajo življenjski prostor ljudem in drugim organizmom; so vir nekaterih zdravil in genskih virov; so oblikovalec krajine, arhiv naravne in kulturne dediščine; so temelj za vrsto človekovih dejavnosti, zadovoljevanja njegovih življenjskih in kulturnih potreb.Človek lahko s svojimi dejavnostmi negativno vpliva na površje in tla s slabim upravljanjem in spremembo rabe zemljišč, z netrajnostnimi kmetijskimi in gozdnimi praksami, onesnaževanjem, pozidavo tal, s širjenjem urbanih območij, z zmanjševanjem biotske raznovrstnosti. Na stanje tal najbolj vpliva razširitev umetnih površin. Med letoma 1996 in 2018 se je skupna površina umetnih zemljišč v Sloveniji povečala, najbolj površine namenjene industriji in trgovini. Postopno se povečuje tudi površina, namenjena bivanju. Na približno dveh tretjinah novih umetnih površin je bil v preteklosti gozd, na preostali tretjini pa kmetijske površine. Čeprav območja pozidave niso obsežna v primerjavi s spremembami v nekaterih drugih evropskih državah, posebno obremenitev okolja predstavlja veliko število manjših posegov in njihovo zgoščevanje na dnu dolin. To so območja, ki niso privlačna samo za razvoj infrastrukture in urbanih površin, temveč so tudi območja s kakovostnimi kmetijskimi zemljišči. Tla ogrožajo predvsem erozija, zmanjšanje količine organskih snovi, onesnaženje, pozidava oziroma prekrivanje z nepropustnimi materiali, zbijanje tal, zmanjšanje biološke raznovrstnosti, zakisanje, zasoljevanje, dezertifikacija, neravnovesje hranil, poplave in zemeljski usadi.Ob koncu vas mag. Tanja Cegnar opozarja na kazalce okolja, ki so dostopni na spletnem naslovu kazalci.arso.gov.si. Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja. Spletišče omogoča dostop do več kot 180 kazalcev okolja, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanji.Kaj pa vi menite? Katere že ali še ne obstoječe mehanizme na področju zmanjševanja bi morala Evropa vzpostaviti, vpeljati, omejiti, razširiti? Poglejte si videobloge mag. Tanje Cegnar na spletni strani EU VOICES in pod njimi oddajte svoje mnenje. S komentarjem se lahko potegujete tudi za veliko nagrado: 4-dnevni izlet v Strasbourg za dve osebi. Vabljeni, da v družbi priznanih strokovnjakov in vplivnežev tudi vi razmišljate o vaši in naši skupni evropski prihodnosti!
Ključne besede: EU voices, prihodnost, Evropa, Tanja Cegnar, ekosistem
