EU VOICES: Odpadki – eden izmed glavnih okoljih problemov

13. 03. 2022 ob 07:50 V oceanih in na obalah se nabirajo odpadki, katerih glavne žrtve živali Ključne besede: EU voices, prihodnost, Evropa, onesnaževanje, odpadki, problem, okolje Vabimo vas, da si v okviru projekta EU VOICES ogledate videobloge mag. Tanje Cegnar, ki razmišlja o okolju in podnebnih spremembah. Okoljskih problemov je izredno veliko, najpomembnejši, tako na državni kot svetovni ravni, so trije: podnebne spremembe, odpadki in ohranjanje biotske raznovrstnosti. V Evropski uniji letno nastane 2,5 milijarde ton odpadkov, v Sloveniji 8 milijonov ton in ta številka iz leta v leto narašča. Na odpadke pa lahko v luči čedalje dražjih surovin gledamo tudi kot na surovino. Glede na vse nastale odpadke v Sloveniji je delež komunalnih odpadkov, torej odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih, manjši od ene petine, se pa te količine komunalnih iz leta v leto povečujejo. Spodbudno je, da se povečujeta delež ločeno zbranih in delež recikliranih komunalnih odpadkov. Ločevanje je namreč že več let stalnica in je prešlo ljudem v navado, a to je le del zgodbe. Kot pravi mag. Cegnar bi naš osnovni cilj moral biti, da je odpadkov čim manj. Žal je trend ravno nasproten in imamo iz leta v leto čedalje več odpadov. K temu je prispevala tudi epidemija covida, saj se je povečala raba embalaže za enkratno uporabo in zaščitnega materiala kot so npr. maske. Vedno znova nas pretresejo slike odpadkov, ki so se in se še vedno kopičijo v morju ali v odročnih krajih. V oceanih in na obalah se nabirajo odpadki, katerih glavne žrtve živali. Zastrupljamo okolje, a ne gre le za odpade, ki jih vidimo, saj včasih onesnaženja niti ne opazimo. Tak primer je onesnaževanje z mikroplastiko. Ta je žal že vsesplošno prisotna in kdo ve, koliko smo je že in koliko je bomo še zaužili pravi Cegnarjeva v enem od video blogov.  Vedno več ljudi se zaveda, da s takimi oblikami onesnaževanja ogrožamo obstojnost našega planeta in življenja na njem, zato so opazni tudi nekateri premiki v zakonodaji. Poslovili smo se od plastičnega pribora, kozarcev in slamic. Vse bolj izginjajo tudi plastične vrečke, ki jih uspešno nadomeščamo z biorazgradljivimi in takimi za večkratno uporabo. Pohvalna je tudi vse pogostejša uporaba povratne embalaže. A kljub temu vsako leto pridelamo še vedno preveč odpadkov. Trajnostni razvoj bo možen le, če bomo to količino močno omejili. Ne samo, da so surovine vedno dražje, tudi njihovi viri so omejeni. Krožno gospodarstvo se ponuja kot učinkovita rešitev za zmanjšanje odpadkov in zmanjševanje onesnaževanja. Zakonodaja je seveda izjemno pomembna. Evropski zeleni dogovor lahko uresničimo le z učinkovitejšo rabo virov in vračanjem snovi ter odpadkov nazaj v proizvodne procese. Cegnarjeva izpostavlja še, da je vpeljevanje krožnega gospodarstva je proces. Nova industrijska politika naj bi temeljila na krožnem gospodarstvu. Torej na souporabi, ponovni uporabi, popravilu in prenovi obstoječih materialov in predmetov dokler je to mogoče. Velik poudarek je tudi na recikliranju odpadkov. S temi postopki se podaljšuje življenjska doba izdelkov in zmanjšuje količine nastalih odpadkov, z materiali, pridobljenimi z recikliranjem odpadkov, pa se nadomešča primarne surovine. Začrtana smer je jasna, težava pa bo udejanjene. Kaj pa vi menite? Katere že ali še ne obstoječe mehanizme na področju zmanjševanja in ponovni rabi odpadkov bi morala Evropa vzpostaviti, vpeljati, omejiti, razširiti? Poglejte si videobloge mag. Tanje Cegnar na spletni strani EU VOICES in pod njimi oddajte svoje mnenje. S komentarjem se lahko potegujete tudi za veliko nagrado: 4-dnevni izlet v Strasbourg za dve osebi. Vabljeni, da v družbi priznanih strokovnjakov in vplivnežev tudi vi razmišljate o vaši in naši skupni evropski prihodnosti!