Marko Juhant o snemanju spletnih tečajev o vzgoji za starše

05. 05. 2022 ob 06:03 Če med spletnim tečajem pridemo do stvari, ki starše zanimajo in ki se jih dotaknejo, znotraj sebe postanejo bistveno bolj aktivni. Ključne besede: Marko Juhant, vzgoja za starše, starši, otroci, komunikacija Včasih je lažje sesti in pogledati zadeve ter se vživeti vanje, kot jih brati. To je bilo moje izhodišče, ko sem premišljeval o spletnih tečajih za starše. Branje je navzven bolj aktivna dejavnost, gledanje tečaja pa bolj pasivna dejavnost. Najbolj pomembno pa je, kaj se dogaja znotraj. Če med spletnim tečajem, kot jih imamo na Vzgoja.si, pridemo do stvari, ki starše zanimajo in ki se jih dotaknejo, znotraj sebe postanejo bistveno bolj aktivni. Vem, da so starši vedno bolj utrujeni ter da imajo vedno manj časa in vedno slabše bralne navade. Znanje, dostopno prezaposlenim staršem, že pred 10 leti Prvi poskusi, da naredim znanje o vzgoji bolj dostopno staršem, so bili že 10 let nazaj, ko sem stvari prodajal na CD-jih. Namenjeni so bili vožnjam v avtu. Ljudje so se peljali v službo, vstavili CD in že so poslušali posebne sklope, jih večkrat prevrteli in poslušali znova. Prodal sem jih ogromno število, posel je bil dober, čeprav nismo pričakovali, da bo tako.Nismo pričakovali, da si bodo starši vzeli čas in da jim bo to celo bolj všeč kot poslušati tekoča poročila, kar počnemo zdaj. Pa še nekaj zanimivega smo odkrili. Mame so nam govorile: ''Če poslušam z možem v avtu, mi ne more pobegniti! Če mu rečem doma, naj pride nekaj pogledat ali prebrat, mi pobegne, tukaj pa mi ne more. In se potem ustaviva nekje in se pogovarjava o tem, kaj misliva in kako bova naprej.''Takrat sem si želel, da bi imel tudi videoposnetke, ampak tehnologije še ni bilo.Saj se je dalo, saj smo že takrat snemali, a je bilo drugače. Snemali smo s kamero, tisto staro. Še jo imam in še deluje, a to ni bilo ravno tisto. Sodelovanje z Vzgoja.si Potem je prišla ponudba s strani zdaj že platforme Vzgoja.si, ki to takrat še ni bila.Najprej smo se pogovarjali o potencialnem sodelovanju in moram priznati, da sem bil zelo presenečen, ker domena ni bila zasedena. Se je super zgodilo. V sodelovanje me je najprej prepričala mladost poslovnežev, ki so videli, kaj se da narediti. Potem seveda brskanje po internetu, da vidiš, kdo je kdo, pregledaš zgodovino firme, preveriš, da ni kakšnih sodnih težav, saj sem velik del življenja porabil zato, da rečem, da nisem nikoli kršil nekih takih zadev. Zelo dobro sem se prepričal, da gre za ljudi z integriteto in vizijo. Prigode med snemanji – ni bilo vedno lahko In nato so seveda sledila snemanja.Prve ''štorije'' s snemanj so bile precej zanimive, dokler se nismo ujeli. Majčkeno prednosti sem vendarle imel pred večino ljudi, ki se znajdejo v tej situaciji. Sem bil dostikrat na televiziji, kar aktiven že od leta 1995. Po drugi strani pa – ko gledam starejše posnetke – mislim, da se oseba, ki je skrbela za moj jezik in mašila, danes še vedno večkrat prekriža. Ja, tudi Marko Juhant kdaj reče ''amm'' in ''aaa'' in se spotika ob besede.In so bili tudi trenutki, ko zadeva leti, misli tečejo gladko in ni nikakršnih mašil in je mogoče celo pregosto. Prepričan sem, da je v redu, da tisti, ki gledajo, vidijo, da rabim čas. Da ni vse vnaprej naučeno in odločeno, ampak da gre za situacijo, ki se je pojavila zdaj in jaz moram v realnem času odreagirati.Realni čas pa ni, da vsak trenutek nekaj streseš iz rokava. Realnost je, da rabiš čas. Snemanja so najprej potekala pri meni doma. To pa je bilo zabavno in pestro. Dva dni vse na glavo, ker smo pustili opremo pri meni čez noč. Med tistimi kamerami in stojali in lučmi pa se je sprehajal moj 40-kilski pes Dante. Čeprav smo gledali, ali bo kaj prekucnil, je bilo na koncu vse ok. Najbolj zabavna stvar pa je bilo snemanje reklam in obvestil. Spomnim se, da smo en stavek snemali kar 16-krat. En sam stavek. Enkrat ni bil ta prav začetek, enkrat konec, enkrat sredina, enkrat premalo energije, enkrat ni bil pravi ton, enkrat sem pozabil besedilo, enkrat nisem v kamero gledal … 16-krat!Ampak, če me vprašate, kako pripraviti otroka do tega, da naredi domačo nalogo – vam to brezhibno razložim iz prve in o tem lahko brez problema govorim tudi pol ure. Seveda ima vsaka firma tudi svoje rituale. In eden od ritualov pri Vzgoja.si je: ''No, zdaj pa samo še tole!''Nikoli ni bilo konca, zdaj bi pa še tole, zdaj bi pa še tole … Izjemno delavni ljudje, ki se niso ustavili, dokler nisem rekel, da je dovolj!Na srečo je producentka videla, kako stvari tečejo, in je tudi videla, kdaj prihaja utrujenost. Bi rekla: ''Se že vidi, se že sliši.'' In smo potem ustavili snemanje. Ja, je precej naporna zadeva, zahteva energijo, zbranost in dolgo traja. Da ne bi snemali pri meni doma, da ne bi moj dom bil moja delavnica, smo nekaj časa snemali v najetem stanovanju. Vse pripravimo, pride lastnik, saj je od producentke slišal, da bomo snemali. Zelo ga je zanimalo, kaj dejansko snemamo. Slišati je bil zaskrbljen, morda je imel slabe izkušnje, kaj pa vem. Tako sumničavo je stopil v stanovanje, a ko nas je zagledal, je bilo na obrazu videti olajšanje.Razložili smo mu, da se gre za snemanje spletnih tečajev o vzgoji otrok za starše, da sem specialni pedagog in da se ne dogaja nič sumljivega.Sklepam, da je mislil, da gre za snemanje kakšne pornografije. Jaz si seveda sebe tam ne predstavljam, ne v glavni vlogi in ne v stranski. Za stvari preko Zooma pa sem moral urediti svoj domači prostor in pisarno ''našarit'', da je zvok dober in da ne odmeva, ne ječi. Fotografiranje v ''zrelih'' letih Je pa nujno ustvariti pravo klimo. Občudujem fotografa, da je znal narediti, nastaviti, da so stvari bile takšne in so bile videti čudovito. Kakšne fotografije je bilo treba tudi narediti, iti v park ali tja, kjer je nekaj zelenega. Neke otroke smo prosili, da se malo odmaknejo, starši so se strinjali in smo se lepo zmenili. Potem pa sem skočil v avto po dve knjigi in jim vrnil uslugo.So rekli: ''Aaaa, Marko Juhant! O vas smo že slišali!'' Čisto navdušeni, prav lepo smo se pogovorili.Med snemanjem nekega drugega kadra, daleč zadaj, zunaj fokusa kamere, pa je bil neznan otrok, ki se je peljal na kolesu. Čisto slučajno smo naredili pet posnetkov, ki en za drugim kažejo, kako se otrok pelje. In se ''BAM'' prekucne. Ali je nas gledal ali ne, ali smo mi bili vzrok, da ni bil pozoren, ne vem, me je pa nasmejal.Sicer je delanje fotografij zame zelo nehvaležna stvar, se tam nastavljati tako pa tako … Ne zdi se mi zabavno. Ko sem bil star 20 let, bi se z veseljem, je bil ''six pack'' in vse. Zdaj je pa vampek in drugače se gledaš. Čeprav je tudi res, da se ne sekiraš več za takšne stvari, navsenazadnje sem star dec, kar ima tudi svoje prednosti. Ljudje verjamejo, da imam neke izkušnje. Sodelovanje s starši je bistveno Zame je bilo veliko presenečenje tudi velik odziv na vprašalnike, ki smo jih pošiljali staršem. Vedno znova me je presenetilo, da ljudje tako radi, iskreno in neobremenjeno sporočajo o sebi. Da želijo sporočiti, s čim se ubadajo, ker na to iščejo odgovore.Ta iskrenost staršev, učiteljev, vzgojiteljev, babic in dedkov … Mislim, da je to eden od tistih dejavnikov, ki zelo vpliva na to, da so vsebine na portalu Vzgoja.si vedno pestre, da so vprašanja aktualna in da prave informacije dejansko pridejo do tistih, ki jih potrebujejo. In to je tisto, kar si že ves čas želim narediti. Pomagati predanim, vedoželjnim staršem, da postanejo – ne popolni in ne zlati, pač pa vsak dan boljši.Pa če me želijo poslušati v učilnici, doma za računalnikom, v avtu na poti v službo, med likanjem perila ali ob kozarcu dobrega piva, vedno poskrbim, da šteje vsaka minuta.