LIVE           051300300   0802255         Frekvence
 

Janša na zaslišanju pred preiskovalno komisijo: ''Kdo je predlagal ustanovitev svetovalne komisije?''

Premier ocenjuje, da je imela Slovenija relativno najblažje ukrepe v Evropi
Ključne besede: zaslišanje, epidemija, Janez Jašna, komisija, covid, ukrepi, Slovenija, strokovna skupina
Po poročanju portala MMC je premier Janez Janša danes stopil pred preiskovalno komisijo o vladnih ukrepih za obvladovanje epidemije. Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje morebitno politično odgovornost za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri ukrepih, povezanih z epidemijo, se je sprva za zaprtimi vrati dogovorila o poteku dela, zaslišanje premierja Janeza Janše pa je potekalo javno.''Kdo je predlagal ustanovitev vladne svetovalne komisije?'' se je glasilo vprašanje predsednika komisije Roberta Pavšiča (LMŠ), na katerega je Janša odgovoril: ''Katere?''''Tudi to je problem, koliko svetovalnih skupin ste imeli,'' je nadaljeval Pavšič, na kar je premier odgovoril, da ''kolikor je bilo potrebno.'' Pojasnil je, da se je vlada od začetka mandata spoprijemala z epidemijo in so se vsak dan posvetovali na vse konce. ''Med drugim smo imeli prva dva tedna nekaj večerov v Cankarjevem domu sklicane ljudi s prve bojne linije, iz DSO-ja v Šmarjah, iz Metlike iz ZD-jev, štabov civilne zaščite, ki so bili brez opreme. Teh delovnih skupin, kjer smo se posvetovali, je bilo veliko,'' je dejal Janša in dodal:''Če pa mislite na svetovalno skupino za blaženje socialnih in ekonomskih posledic krize, ki jo je vodil Lahovnik, je bila to enako ad hoc skupina, ki je delovala prostovoljno in s katero smo se posvetovali, ko je bilo to potrebno.'' Kot je podaril, nobeden od članov ni imel nobene formalne odgovornosti, njihovo delovanje članov pa je bilo prostovoljno.Svetovalna vladna skupina ni imela posebnih pooblastilSvetovalna vladna skupina za obvladovanje epidemije covida-19 in oblikovanje ukrepov je bila po Janševem pojasnilu oblikovana na podlagi zakona o vladi. Dejal je, da je skupino najprej imenoval sam in je delovala kot delovna skupina vlade, pozneje pa je delovala kot delovna skupina ministrstva za zdravje in kot takšna še vedno deluje.''V zadnjih desetih letih je bilo s strani različnih vlad imenovanih več kot 500 skupin,'' je dejal Janša in dodal, da ta skupina ni imela nobenega posebnega statusa in nobene posebne moči. ''Skupina ni imela nobenih posebnih pooblastil, da bi sprejemala kakršne koli ukrepe. Svetovala je vladi pri ukrepih in vlada je v veliki meri tem predlogom sledila. Zdaj skupina svetuje ministru in on predlaga ukrepe.'' Po Janševih besedah je NIJZ deloval kot v 19. stoletjuNajslabša ocena je bila po besedah premierja med drugim podana za sisteme za poročanje v realnem času. ''Na dan, ko je Slovenija razglasila epidemijo, je NIJZ, kjer je bilo zaposlenih več kot 500 ljudi, funkcioniral tako kot v 19. stoletju. Listke so si nosili med sabo. Vse imate lahko super urejeno, če nimate podatkov o tem, kaj se dogaja, se v realnem času ne da ukrepati.'' je dejal Janša.Kako pa odgovarja na presežek smrti v drugem valu epidemije?Glede presežnih smrti v drugem, jesenskem valu epidemije, pa je Janša dejal, da so te bile večinsko v domovih za starejše, kjer je koncentracija rizičnih skupin največja. V nekaterih domovih se zaradi neustrezne infrastrukture namreč ni dalo vzpostaviti rdeče cone, je opomnil. Po njegovih besedah je epidemija razkrila velikansko ignoranco do oskrbe starejših, ki se je nabirala desetletja. Šele zdaj se do tega vprašanja sistemsko pristopa z zakonoma o dolgotrajni oskrbi in zagotavljanju sredstev za naložbe v zdravstvu, je dejal premier.Premier ocenjuje, da je imela Slovenija relativno najblažje ukrepe v EvropiPremier je dejal, da je omejitev gibanja na občine je predlagala strokovna skupina, ukrep pa so sprejeli zato, ker ima Slovenija državni in občinski nivo, regijskega pa ne. ''Vsaka občina ima štab za civilno zaščito in določene strukture, ki so omogočile, da se ta ukrep sploh izvaja,'' je pojasnil odločitev vlade in dodal, da so nekatere države po Evropi gibanje ljudi omejile na njihova stanovanja.''Ni res, da smo imeli najdlje zaprte šole, ni res, da smo imeli najbolj stroge omejitvene ukrepe, in ni res, da je bila pri nas najbolj groba diktatura. Res pa je, da je večina evropskih držav prenesla pristojnost ukrepanja s parlamenta na vlade,'' je dejal Janša in dodal, da so lahko posledično vlade ukrepale čez noč. Kot je naštel, je bilo tako npr. v Italiji, Franciji, na Poljskem, Danskem. ''Tam o ukrepih niso razpravljali v parlamentu, temveč so odločitve sprejemale vlade.'' ''Če nimate podatkov, ne morete ukrepati v realnem času''Predsednik preiskovalne komisije je Janšo vprašal tudi o očitkih stroke, češ da se njeni predlogi ne upoštevajo. Janša je ob tem vprašal ''Katero stroko?'' in nadaljeval: ''Tisto, ki je svetovala, naj se kiha v rokav, ali tisto, ki je svetovala ukrepe, kot so jih sprejemali v drugih državah ...'' Nato mu je Pavšič naštel epidemiologe Maria Fafangla, Majo Sočan in Ivana Eržena. Fafangel dvakrat protestno odstopil iz svetovalne skupine Janša je dejal, da so bili vsi trije vključeni v proces odločanja – Eržen kot v. d. direktorja NIJZ-ja, druga dva pa kot člana svetovalne skupine. Kot je dejal Pavšič, je Fafangel je sicer dvakrat protestno izstopil iz svetovalne skupine, izstopila je tudi Maja Sočan.Zaslišana Fafangel in BeovićevaKomisija je predsednika vlade nameravala zaslišati že na svoji julijski seji, na kateri so zaslišali tudi izvedenca epidemiologije Ivana Eržena, vodjo prve vladne svetovalne skupine za covid-19 Bojano Beović ter v. d. predstojnika Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Maria Fafangla in epidemiologinjo Majo Sočan, ki sta bila nekdaj člana svetovalne skupine.Janša v novembru vabljen na naslednje zaslišanje''Odgovorov danes zaradi krajšega časa obravnave nismo dobili. Janši smo izročili vabilo na naslednje zaslišanje, ki bo 11. novembra ob 14. uri,'' je na koncu druge seje preiskovalne komisije DZ-ja dejal njen vodja Robert Pavšič.Vir: MMC