Z raziskavo, zakaj ljudje zavračajo cepljenje, močno razkurili mnoge: ''To je laž! Ne boste nas prepričali!''

24. 07. 2021 ob 05:39

Ni mogoče trditi, da če je kdorkoli okleval glede cepljenja, neinteligenten in obratno

V reviji Brain, Behaviour and immunity so opravili študijo, na podlagi katere so ugotovili, da v povprečju cepljenje zavrnejo manj inteligenti oz. tisti, ki imajo nižje kognitivne sposobnosti. A čeprav obstajajo študije, ki so pokazale, da imajo ljudje z nižjo stopnjo kognitivnih sposobnosti težave z nefarmakološkimi epidemiološkimi ukrepi (držanje razdalje, maske, higiena itd.), vloga inteligence pri zavračanju cepiv covid-19 še ni bila čisto raziskana.Z drugimi besedami so zapisali, da stopnja izobrazbe vpliva na nestanovitnost (bolj izobraženi so bili manj nestanovitni), toda tudi kadar je bil njen vpliv izključen, je verjetnost vpliva inteligence na nestanovitnost ostala pomembna.Veliko ljudi je raziskava pošteno razjezila in dejali so, da ji ne bodo nasedli: ''To je laž! Ne boste nas prepričali!''Nižja kognitivna sposobnost, večja dvomljivost glede cepivaSlednje je pričakovati, ker obstaja povezava med IQ in izobrazbo v obe smeri. Ljudje z višjimi kognitivnimi sposobnostmi namreč ne dosegajo le povprečno višjih akademskih dosežkov, ampak raziskave so pokazale, da vsako leto izobraževanja IQ dvigne za približno tri točke. Avtorji so tudi ugotovili, da obstaja linearna povezava variabilnosti glede cepljenja v celotnem obsegu kognitivnih rezultatov. Z drugimi besedami – nižje kot so kognitivne sposobnosti udeležencev, večja je njihova nestanovitnost.Znanstveniki pri svojem delu poudarjajo, da imajo njihove raziskave eno pomembno omejitev, in sicer to, da temeljijo na izjavah ljudi o njihovih namerah in ne na njihovem dejanskem vedenju. Z drugimi besedami, avtorji niso imeli informacij o tem, kateri od udeležencev je bil dejansko cepljen in kateri ne.Bolj inteligentni so manj zmedeni in zavedeni z lažnimi novicamiV svojem poročilu znanstveniki predstavljajo možno razlago korelacije, ki so jo opazili. »Netočne informacije na družabnih omrežjih lahko zapletejo pri osebnem odločanju, zaradi česar ljudje z nižjimi rezultati testov kognitivnih sposobnosti postajajo neodločni,« zaključujejo avtorji.Seveda je treba upoštevati, da na vse skupaj vplivajo številni dejavniki, ne samo inteligenca, in da je treba rezultate razumeti kot kazalnike statistične korelacije. Z drugimi besedami, ni mogoče trditi, da če je kdorkoli okleval glede cepljenja, neinteligenten in obratno.Možnost vpliva drugih dejavnikov je izključenaAvtorji so rezultate najprej nadzorovali tako, da so izključili možne vplive starosti, spola in narodnosti. To je bilo pomembno storiti, ker je na primer pričakovati, da bodo starejši, ki zaradi necepljenja tvegajo več, manj oklevali. Toda tudi po takšni prilagoditvi je študija pokazala, da je verjetnost obotavljanja glede cepljenja še vedno bistveno večja pri ljudeh z nižjimi kognitivnimi sposobnostmi. Skupina je prilagodila tudi duševno in fizično zdravje ter status zaščite gospodinjstva, vendar to ni vplivalo na rezultate.Po drugi strani pa je nadzor nad stopnjo izobrazbe privedel do delne oslabitve rezultatov. Z drugimi besedami, stopnja izobrazbe je vplivala na nestanovitnost (bolj izobraženi so bili manj nestanovitni), toda tudi kadar je bil njen vpliv izključen, je verjetnost vpliva inteligence na nestanovitnost ostala pomembna. Ključne besede: cepljenje, študija, zavračanje, raziskava, IQ, razgledanost, primerjava