Quantcast
Radio1_v_zivo


Sodelavec ga je vprašal, zakaj v avtu prevaža LUTKO, ko je ugotovil, kaj je narobe: ''Nikoli si ne bom odpustil''
Žalostno | 4. 7. 2021 9:34
Zaradi stresa v službi je pozabil sina v vročem avtu
Ključne besede:     deček    smrt    vročina    avto    zadušitev    oče    tragedija    žalost    lutka    služba    stres
Mali Chase se je zadušil v avtu

V poletnih časih se je že nemalokrat zgodilo, da je prišlo do nesreče, kot so zadušitve v avtu, ker so nespametni ljudje pozabili svoje otroke. In tako se je krutega dogodka izpred 13-ih let spomnil tudi Miles, ki še danes o tem spregovori s cmokom v grlu in solzami v očeh. S tem želi vse starše in ostale ljudi v poletnih mesecih ozavestiti, da naj niti za minuto ne pustijo v avtu živega bitja, saj lahko pride do nepopravljive nesreče.

Pisalo je se je 2008, ko sta z ženo Carol posvojila dečka iz ruske sirotišnice starega 3 leta. Po treh mesecih, ko sta  ga pripeljala v Ameriko in se je počasi začel privajati na nov dom in družino, pa se je zgodila tragedija.

Na začetku ga je v vrtec vozila Carol, tistega usodnega dne, pa je to storil Miles. Zjutraj ga je oblekel in posedel v avto, na zadnji sedež avtomobila, ki je bil tik za voznikovim. To seveda ni bilo prav, saj ga v ogledalu ni videl, a je bil na sosednji strani pas pokvarjen, zato sta morala otroški sedež imeti za voznikovim, kar sta želela v bodoče tudi popraviti. 



3-letni Chase je bil precej miren fantek in med vožnjo ni nikoli govoril, jokal ali spuščal glasove - vedno je mirno sedel in skozi okno opazoval okolico. Imel je namreč motnje v razvoju govora, saj je živel v družini, ki zanj ni skrbela dobro. Kljub temu pa sta Carol in Miles čutila, da se deček vse bolj odpira ter postaja vesel ter živahen.  

Parkiral avto in bil prepričan, da je dečka odpeljal v vrtec

''In tistega dne, ko sem ga vozil v vrtec, sem se med vožnjo spomnil, da imam neko nujno opravilo v službi. V glavi sem imel tisoč in eno stvar in za avtoceste zavil na delo, namesto v vrtec. Parkiral sem avto in skočil v službo, brez, da bi pomislil, da sem sina pozabil v avtu. V službi sem se celo pogovarjal o njem, ga hvalil in sodelavcem razlagal, kako sem srečen, da ga imava. Celo prepričan sem bil, da sem ga peljal v vrtec.''

Ure so minevale in Milesa je eden od sodelavcev vprašal, če ima na zadnjem sedežu avtomobila lutko. Na začetku mu sploh ni bilo jasno o čem govori, ko so mu možgani začeli delati. Stisnilo ga je pri srcu in za trenutek je imel občutek, da se bo onesvestil. Stekel je iz pisarne do avta in tam je bil deček Chase. Brez življenjskih znakov, popolnoma negiben je sedel v otroškem sedežu.



''Izvlekel sem ga iz avta in histerično kričal na pomoč. Pritekel je moj šef in ga začel oživljati, takoj smo poklicali reševalce. Prišli so v nekaj minutah in mu nudili pomoč ter ga oživljali, a je bilo vse zaman. Moj preljubi sin je umrl v prevročem avtu ... zadušil se je.''

Miles pravi, da si ne bo nikoli oprostil in v srcu nosi veliko bolečino, ki mu ne da živeti. Kasneje je pristal v bolnišnici, kjer se je zdravil zaradi psihičnih težav, bil pa je tudi pod nadzorom, da se ne bi ubil. Več dni so pred njunim domom hodili novinarji in ju spraševali, če sta to morda storila zanalašč, da bi od zavarovalnice dobila denar. Srce se jima je paralo ob takih vprašanjih, saj nista mogla verjeti, da lahko na kaj takega sploh pomislijo. 

''Carol in jaz se vsak dan vprašava, zakaj. Zakaj nisem šel preveriti v vrtec, če sem ga res odpeljal tja, zakaj nisem poklical v vrtec, zakaj nisem premaknil sedeža na drugo stran, da bi ga videl, zakaj ...''

Oba si želita, da bi njun avtomobil imel alarmno napravo, ki bi ju opozorila, da je v avtu nekaj narobe oz. da je nekdo notri. Žal je za to prepozno, saj jima sina ne bo obudilo nič na svetu.