Quantcast
Radio1_v_zivo


Dobiček zaradi koronavirusa
| 9. 3. 2021 9:38
Celjska bolnišnica je lani poslovala z dobičkom
Ključne besede:     SB Celje    dobiček    bolniki    covid
SB Celje
Zaradi zdravljenja bolnikov s koronavirusom so lani v celjski bolnišnici po dolgih letih izgube poslovali z dobičkom.

V Splošni bolnišnici Celje, kjer so od leta 2016 imeli izgubo, so lani poslovali z dobičkom v višini 2,7 milijona evrov. Lanski prihodki so znašali 140,8 milijona evrov, leto prej pa 117,7 milijona evrov. Njihovo delovanje je lani zaznamovala epidemija covida-19, skupaj so zdravili 982 covidnih bolnikov. Skupna vrednost zdravljenja covidnih bolnikov v lanskem letu je znašala nekaj več kot 16 milijonov evrov. V času epidemije so sicer odpovedali skupaj 5755 zdravstvenih storitev, od tega 4990 s strani izvajalca in 765 s strani bolnikov.

 

 V investicijskem delu so v bolnišnici poleg številnih dodatnih preureditev prostorov, povezanih z epidemijo, v danih razmerah po načrtu uresničevali večino naložb. Delno so tako preuredili nekdanji oddelek otroške kirurgije v negovalni oddelek in oddelek za enodnevni hospital. Kljub epidemiji in nekaterim organizacijskim težavam so uspešno nadaljevali tudi prvo etapo nadomestne novogradnje ter projekt energetske sanacije, ki bo pomembno izboljšala pogoje delovanja z menjavo oken, strehe in fasade v t.i. rumeni stavbi.

 

Skupno število čakajočih na zdravstvene storitve v celjski bolnišnici je lani naraslo za 4385 oziroma za 6,7 odstotka. Na zadnji dan leta 2020 je bilo tako čakajočih 69.113 bolnikov, med njimi največ v skupini kontrolni pregledi. Sledijo čakajoči na diagnostiko, prve preglede in operacije.

V skupini prvih pregledov je bilo podaljšanje čakalne dobe največje pri plastičnokirurških, kardioloških, gastroenteroloških, endokrinoloških, hematoloških in fizioterapevtskih obravnavah ter pri okulističnih obravnavah otrok. Skrajšanje pa je bilo največje pri alergoloških, kardioloških in dermatoloških pregledih otrok ter pri nefroloških pregledih odraslih.


V skupini diagnostike je podaljšanje čakalnih dob največje na programih transezofagealnega ultrazvoka (UZ) srca, UZ radioloških preiskav, magnetni resonanci skeleta in abdomna ter denzitomeriji. Skrajšanje je bilo največje na CT preiskavah in rentgenskih preiskavah skeleta.


Pri operacijah so se čakalne dobe najbolj podaljšale v večini programov ortopedije in programu operacije ušesa. Skrajšale pa so se pri operacijah otrok in maksilofacialne kirurgije.