V mestnem gozdu je nova urbana oprema, ki jo je Mestna občina Ljubljana namestila v okviru evropskega projekta URBforDAN.
V mestnem gozdu Golovec, ki je fokusno območje projekta URBforDAN, so uredili osem vstopnih točk, in sicer na lokacijah Center – Hradeckega, Štepanjsko naselje, Hrušica, Bizovik, Orle, Poligon na spodnjem Rudniku, London (Peruzzijeva) in Rakovnik. Tam so postavili informacijske table in dodali stojala za kolesa (6 stojal na vstopni točki Hradeckega, 5 na Rakovniku in 5 na vstopni točki London).
Dve večji informacijski tabli so postavili še znotraj gozda, na dveh ključnih križiščih. Namestili so tudi 30 lesenih stebrov oziroma totemov za usmerjanje obiskovalcev in 13 stebričkov za izobraževanje oz. obveščanje. Med njimi so označene tri gozdne igralnice, ki jih za igro in učenje uporabljajo predvsem okoliški vrtci in šole. Stebrički so opremljeni s QR-kodami, ki vodijo do podrobnejših vsebin na spletni strani.
Namen tabel in totemov je predvsem usmerjanje, obveščanje, ozaveščanje in izobraževanje uporabnikov mestnega gozda Golovec. Na tablah je prikazan podroben zemljevid območja in okolice, poteki vseh poti za obiskovalce in njihova navezava na mestno prometno infrastrukturo v okolici mestnega gozda, označene pa so tudi različne zanimive točke.
V projektu URBforDAN posebno pozornost namenjajo gozdni pedagogiki, zato so uredili več učnih točk, med katerimi sta še posebej zanimivi gozdni učilnici oziroma učna pripomočka – vitrina za predstavitev avtohtonih drevesnih vrst na Golovcu in gozdni planetarij. Namenjena sta izobraževanju tako otrok in mladine kot odraslih obiskovalcev.
Pri tem so se naslonili tudi na ugotovitve strokovnjakov, da gibanje in dejavnosti v naravi, še posebej v gozdu, spodbujajo razvoj možganov pri otrocih in krepijo njihovo celostno zdravje. Pozitivni učinki rednega preživljanja časa v naravi so vidni na različnih področjih: od izboljšanja gibalnih veščin, miselnih sposobnosti, do večje čustvene stabilnosti, zmanjšane agresivnosti do krepitve socialnih veščin. Poleg tega redni stiki z naravo pripomorejo tudi k oblikovanju odgovornega odnosa do okolja in družbe.
»Gozdna pedagogika se udejanja na različne načine glede na starostne skupine. Predšolski otroci potrebujejo naravno gozdno okolje za igro in spoznavanje gozdnih živih bitij – zato so v gozdu določene tri gozdne igralnice. Ostalih 10 gozdnih učnih točk je namenjenih vsem obiskovalcem. Nedavno sem na Golovcu srečal vzgojitelja, ki se je z vrtčevskimi otroki ob planetariju pogovarjal o Velikem vozu,« je dodal Jurij Kobe.
Na trasi Poti spominov in tovarištva so zamenjali 11 lesenih miz in 30 klopi, na drugih lokacijah pa namestili še dodatnih 5 lesenih miz in 20 klopi.Pri tem opozarjajo, da so klopi namenjene sedenju in počitku, ne pa telovadbi, s katero uporabniki umažejo ali drugače poškodujejo opremo, s čimer odvračajo druge potencialne uporabnike k uporabi te opreme.
Mestni gozd Golovec kljub bližini mesta ponuja kotičke, kamor mestni hrup ne seže. Mirni kotički v naravi nam omogočajo, da se umirimo, sprostimo, pozabimo na vsakdanje skrbi in začutimo naravo z vsemi svojimi čutili.
Na dveh takšnih »tihih območjih« – pri Malem bajerju na Rakovniku ter ob Dolgem potoku v Štepanjskem naselju – so uredili poseben prostor za sproščanje v obliki lesene ploščadi ter ju opremili s totemoma.
Namestitev urbane opreme, ki jo je izvedlo podjetje Modro d.o.o., je trajala približno tri mesece. Vrednost del je 58.282,50 EUR brez DDV. Postavitev planetarija je unikatno delo podjetja Studio Drevo, za vitrino je poskrbelo podjetje Harco d.o.o. s sodelavci. Urbano opremo je zasnoval oblikovalec Jaka Fürst. Pri pripravi drevesnih debel za poučno vitrino je sodeloval rokodelec Miran Pešič Pešo, dr. Urša Vilhar je prispevala vsebine o učnih točkah in drevesnih vrstah Golovca, društvo Cosmolab pa je sodelovalo pri zasnovi planetarija. Za prijetno novo podobo Golovca je zaslužen tudi podžupan MOL, prof. Janez Koželj.
Zdaj ko je na Golovcu nameščena nova urbana oprema, je toliko bolj pomembno, da zanjo dobro skrbimo, da bo čim dlje ohranila svoj namen in ostala uporabna za vse obiskovalce.
Postavili so tudi dve zapornici, ki preprečujeta promet v gozdnem prostoru, in sicer na Rakovniku ob Poti k ribniku ter na začetku gozdne ceste v dolino Konjščica, ki se nahaja med Zadvorskim in Dobrunjskim hribom.
Z namenom omejitve motornega prometa na območju Golovca in zaradi številnih pobud ter potreb obiskovalcev načrtujejo še ureditev parkirnih mest, kar ni del projekta URBforDAN.
V okviru športnega parka Rakovnik je tik ob kompleksu Salezijancev na zemljišču MOL makadamsko parkirišče, ki trenutno služi predvsem udeležencem športnih dejavnosti in prireditev. Dodali bodo prometno signalizacijo, da je ta prostor namenjen tudi za parkiranje vozil obiskovalcev Golovca. S tem bodo zagotovili približno 20 parkirnih mest.
Parkirišča za dolino Konjščica so zagotovljena ob cerkvi Sv. Urha, parkiranje pa bodo uredili predvidoma še na dveh drugih lokacijah. Vzdolžno parkiranje za okvirno do 13 vozil nameravamo urediti na slepem kraku Hradeckega ceste, ki v naravi predstavlja dovozno pot do treh stanovanjskih objektov (hišne številke 2, 4 in 4A). Prav tako bodo predvidoma zagotovili enostransko parkiranje z obračališčem za približno 25 vozil na spodnjem odseku ceste čez Golovec (kjer poteka tudi trasa PST).
Obiskovalce Golovca na občini spodbujajo, da na lokacijo pridejo z avtobusom, peš ali s kolesi. Vse vstopne točke so dostopne z mestnimi avtobusi, tam pa so prav tako namestili nova stojala za kolesa. Na območje Rudnika bodo tudi razširili mrežo sistema BicikeLJ: prihodnje leto bodo tam uredili več postajališč BicikeLJ, za eno pa je nedavno poskrbel Lidl pri svoji trgovini na Rudniku.
Z ureditvijo dodatnih parkirnih mest, kjer bo parkiranje časovno omejeno, bodo pripomogli k reševanju nepravilnega parkiranja ob vznožju Golovca in v gozdu.
O projektu URBforDAN
V evropskem projektu URBforDAN – upravljanje in raba urbanih gozdov kot naravne dediščine v podonavskih mestih nadgrajujejo dosedanje dosežke in prizadevanja za ohranjanje mestnih »zelenih pljuč« in biotske raznovrstnosti. Ukvarjajo se s trajnostno rabo naravnih virov in razvojem socialnih funkcij urbanih gozdov na območju Podonavja. V projekt je poleg Ljubljane, ki je vodilni partner, aktivno vključenih še šest podonavskih mest (Dunaj, Budimpešta, Cluj-Napoca, Zagreb, Beograd in Ivano-Frankivsk) ter pet gozdnih organizacij.
Cilj projekta je omogočiti bolj kakovostno izrabo gozdnega prostora, ki ga uporabljamo v različne namene, na primer za športno rekreacijo, izobraževanje, sproščanje, trajnostni turizem in drugo. V Ljubljani so za testno območje projekta izbrali Golovec.
Ključne besede: Golovec, oprema, URBforDAN
