Quantcast
Radio1_v_zivo


Pandemija COVID 19 ni le zdravstvena kriza, pač pa človeška kriza
| 27. 12. 2020 20:28
Generalna skupščina Združenih narodov razglasila 27. december 2020 za mednarodni dan pripravljenosti na epidemije
Ključne besede:     Epidemija    kriza    zdravljenje
 Pandemija COVID 19 ni le zdravstvena kriza, pač pa človeška kriza.
Pandemija COVID 19 ni le zdravstvena kriza, pač pa človeška kriza.

Petinsedemdeset let po zadnji svetovni vojni se je svet ponovno znašel v globalni bitki. Tokrat proti mikroskopskemu sovražniku, ki po ocenah ZN sili  med 70 do 100 milijonov ljudi v skrajno revščino. Pandemija COVID 19 ni le zdravstvena kriza, pač pa človeška kriza, ki je razkrila sistemske neenakosti.

Pri odzivanju na pandemijo igrata pomembno vlogo mednarodno sodelovanje in multilateralno povezovanje. Zato je nujno potrebno ozaveščanje, izmenjava informacij, znanstvenih spoznanj in najboljših praks, kakovostno izobraževanje in programi zagovorništva o epidemijah na lokalni, nacionalni, regionalni in svetovni ravni, kot učinkoviti ukrepi za preprečevanje in odzivanje na epidemije, ki združujejo v tem skupnem cilju države članice ZN, ostale globalne, nacionalne, regionalne organizacije, zasebni sektor in civilno družbo, vključno z nevladnimi organizacijami, akademskimi institucijami in posamezniki.

 

V ta namen je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila 27. december 2020 za Mednarodni dan pripravljenosti na epidemije (International Day of Epidemic Preparedness).  Odločitev je bila sprejeta na posebnem virtualnem zasedanja tega mednarodnega telesa, kot odziv na COVID-19, ki se ga je udeležilo stotine svetovnih voditeljev.

Ob tem izpostavljajo vlogo in odgovornost vlad, da za globalno okrevanje potrebujemo COVID-19 cepivo, diagnostiko in zdravljenje, ki je cenovno dostopno, varno, učinkovito in splošno dostopno. Moramo se naučiti lekcij COVID-19 in se pripraviti za naslednjo pandemijo in druge globalne izzive podobne velikosti.

 

Po zadnjih podatkih univerze Johns Hopkins s sedežem v ZDA, znaša:

-           število okuženih z COVID 19 na globalni ravni 79.933.551, od tega 113.815 v Sloveniji

-           število umrlih zaradi COVID 19 na globalni ravni 1.752.249, od tega 2.507 v Sloveniji

-           število ozdravelih za COVID 19 na globalni ravni 45.097.322, od tega 91.952 v Sloveniji.  

 

Združeni narodi ugotavljajo, da obstaja realna nevarnost, da bi lahko prihodnje epidemije celo presegle izbruh korona virusa in njegove posledice. Izbruhi nalezljivih bolezni, ki se lahko razširijo v epidemije ali celo pandemije imajo lahko uničujoč vpliv. Globalna zdravstvena kriza, ki jo povzroča korona virus (COVID 19) vpliva na družbeni in gospodarski razvoj ter obremenjuje zdravstvene sisteme držav do skrajnih meja in ponekod celo preko. Izbruhi nalezljivih bolezni povečajo stopnjo obolevnosti in smrtnosti med populacijo in lahko povzročijo dolgoročne gospodarske posledice na lokalnem, nacionalnem ali globalnem nivoju.

Združeni narodi že od svojega začetka aktivno sodelujejo pri spodbujanju in varovanju zdravja po vsem svetu. Znotraj sistema ZN vodi aktivnosti Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ustanovljena 7. aprila 1948, na dan, ki ga vsako leto praznujemo kot Svetovni dan zdravja.

António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov: »COVID-19 je človeška tragedija. Ustvaril pa je tudi generacijsko priložnost. Priložnost za izgradnjo bolj enakovrednega in trajnostnega sveta. Odziv na pandemijo in na razširjeno nezadovoljstvo, ki je bilo pred njo, mora temeljiti na novi družbeni pogodbi in novem globalnem dogovoru, ki ustvarjata enake možnosti za vse in spoštujejo pravice in svoboščine vseh.«

 

Nekatere epidemije in pandemije skozi zgodovino človeštva!

Epidemija kuge, v 14. stoletju znane pod imenom »črna smrt«, za posledicami katere je umrlo med 75 do 100 milijonov ljudi.

Epidemija z virusom HIV, ki se je začela širiti v 70. letih še vedno poteka. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je za posledicami te bolezni do leta 2019 umrlo okoli 33 milijonov ljudi, z virusom HIV pa je bilo okuženih približno 38 milijonov ljudi. HIV / AIDS (Acquired immune deficiency syndrome) ostaja eden najpomembnejših svetovnih zdravstvenih izzivov, zlasti v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.

Španska gripa, ki jo je po prvi svetovni vojni, okoli leta 1918 povzročil virus H1N1. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je za posledicami te bolezni umrlo okoli 40 milijonov ljudi. Nekateri menijo, da je bilo število umrlih za to boleznijo precej večje, okoli 100 milijonov.

Prašičja gripa, ki se je pojavila leta 2009, kot podtip virusa H1N1. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je za posledicami te bolezni umrlo okoli 18.500 ljudi v 214 državah, najmanj eno tudi v Sloveniji.

 

Predsednik Zveze Slovenska unija pacientov, Borut Ambrožič, nekdanji Zastopnik pacientovih pravic v Mariboru»Zakon o pacientovih pravicah določa, da je pacient za doseganje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe dolžan dejavno sodelovati pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja. Prav tako mora v času bolezni ravnati v skladu s prejetimi strokovnimi navodili in načrti zdravljenja, v katere je ustno oziroma pisno privolil ter pristojnemu zdravniku in drugim pristojnim zdravstvenim delavcem posredovati vse potrebne in resnične informacije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ki so mu znane in so pomembne za nadaljnjo zdravstveno oskrbo. V času soočanja z COVID 19 mora tudi izven zakonskih okvirjev tako ravnanje postati nekaj samoumevnega, tako kot mora biti samoumevno tudi ravnanje odgovornih v državi, da bo vsak državljan Slovenije deležen primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. Vse to pa ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti, kot so uspešnost, varnost, pravočasnost, kontinuiteta, učinkovitost, enakopravnost in osredotočenje na pacienta.«