Quantcast
Radio1_v_zivo


Med nami so tudi superprenašalci virusa, pa sploh ne vemo! Primer, ko je ženska okužila 5.000 ljudi!
KORONAVIRUS | 4. 11. 2020 6:04
Kakšne so značilnosti in razlogi superprenšalcev še ni znano
Ključne besede:     superprenašalec    covid    koronavirus    okužba    izvor    virus    značilnosti    bolezen
Superprenašalec je lahko vsak izmed nas. Kakšne so značilnosti in razlogi superprenšalcev še ni znano. Epidemiologija se zato sooča z veliko težavo, kako ugotoviti izvor prenašalstva. 

Superprenašalci so namreč pri prenosu okužbe zelo pomembni in velikokrat gre za manj običajne ljudji. Znano je, da nekateri posamezniki ne prispevajo enako k prenosu okužbe, ampak, da so med nami tisti ljudje, ki virus veliko bolj širijo. Sami morda nimajo nikakršnih simptomov okužb, za okolico pa so ''nevarni''.

"Opisani so primeri, da je v cerkvi s petjem okužena pevka okužila 5.000 ljudi," razlaga epidemiologinja. Obratno se dogaja, da oboleli okuži le posamične ljudi.

Epidemilologinja pravi, da z današnjimi orodji precej težko, saj potrebujejo informacijsko tehnologijo in tudi aplikacijo ostani zdrav, ki bi morala pri vsakem prebivalcu Slovenije postati obvezna. Napoveduje pa še, da bodo lahko superprenašalce identificirali preko sledenja, ko bodo prihodnji teden uvedeni hitri antigenski testi. 

Pojem, ki ga označuje angleški termin super spreader, ni nov, je pa ponovno aktualiziran zaradi koronavirusne bolezni 19, ki je potrdila Paretovo načelo ali t. i. pravilo 20/80. To pravilo v kontekstu epidemiologije določa, da je okrog 20 odstotkov okuženih posameznikov odgovornih za 80 odstotkov vseh prenesenih okužb.

Je hujša gripa ali covid-19?

Virusi, ki povzročajo gripo in covid-19 se podobno prenašajo, tudi potek bolezni je podoben. Gre za spekter od poteka brez simptomov, v najslabšem primeru pa lahko bolezen privede tudi do smrti, pravi slovenska imunologinja doktorica Vesna Pulko, ki trenutno dela v Švici, v podjetju Roche.

Med boleznima pa je tudi kar nekaj razlik: veliko ljudi je pred gripo zaščitenih zaradi prejšnjih okužb. Pri covidu-19 na to ne moremo računati, morda se lahko telo do določene mere zaščiti s protitelesi prehladnih virusov iz prejšnjih sezon, a to še ni dokazano.

Pri covidu-19 je v 80 odstotkih primerov potek bolezni blag ali celo brez simptomov, pri 15 odstotkih pa je težji, bolniki potrebujejo dodatek kisika. Pet odstotkov bolnikov potrebuje intenzivno zdravljenje in ventilacijo. Ta del bolnikov, pri katerih pride do zapletov, je pri gripi precej manjši kot pri covidu-19. Glede smrtnosti pa je še zelo težko dokazati z nekimi natančnimi številkami, ker po navadi gre za različne države, različne študije, različne zdravstvene zmogljivosti. Ampak načeloma velja, da je smrtnost za gripo 0,1-odstotna, pri covidu-19 je to več. Na začetku je bilo rečeno tri odstotke, zdaj je to število že nižje, okrog en odstotek, definitivno pa je višje kot pri gripi.

Covid-19 je vsekakor nevarnejši od sezonske gripe, ki pa jo moramo razlikovati od pandemske, ko gre za nov virus gripe. Ta je običajno nevarnejša od sezonske, pravi Margaret Ann Harris iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). In dodaja, da se podatki o tem, kakšna je umrljivost zaradi covida-19, od države do države razlikujejo.