LIVE           051300300   0802255         Frekvence
 

Kranj s konkretnimi predlogi spremembe zakonodaje glede priseljevanja

Pobuda je plod izmenjave izkušenj in zbira predlogov rešitev institucij, pristojnih za urejanje pravic tujcev
Ključne besede: pobuda, priseljevanje, tujci, Mestna občina Kranj, Vlada, Državni zbor
Mestna občina Kranj (MOK) je pretekli konec tedna Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru RS poslala pobudo za spremembo zakonodaje, ki bi omejila priseljevanje oseb iz tako imenovanih tretjih držav in s tem povezane zlorabe pri prijavah bivališča ter pridobivanju socialnih transferjev. Pobuda je plod izmenjave izkušenj in zbira predlogov rešitev institucij, pristojnih za urejanje pravic tujcev, ki jih je MOK povabila k sodelovanju v spomladi ustanovljeni Posvetovalni komisiji za reševanje problematike priseljevanja MOK.   Pristojnosti za izdajanje dovoljenj za bivanje in delo imajo različne državne institucije, pri čemer občine nimajo nobenega vpliva, se pa morajo soočati s posledicami povečanega priseljevanja. Problemi so tako v šolstvu, zdravstvu, sociali …, pri čemer je največja težava neznanje jezika. Vse to povzroča naraščanje nestrpnosti do tujcev, čedalje težje je zagotavljati kakovost bivanja vseh občank in občanov.   Ker se v MOK zavedajo problematike, nimajo pa pristojnosti za urejanje tovrstne problematike, so pozno spomladi ustanovili Posvetovalno komisijo za reševanje problematike priseljevanja MOK, pri čemer so k sodelovanju povabili pristojne državne agencije oziroma njihove lokalne organizacijske enote. V omenjeni komisiji so tako predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje (Območna služba Kranj), Upravne enote Kranj, Centra za socialno delo Gorenjska, Finančne uprave RS (Finančni urad Kranj), Sektorja uniformirane policije in kriminalistične policije PU Kranj.   Podobne težave povsod po Sloveniji   Skupna ugotovitev vseh je, da je treba preprečiti izkoriščanje ohlapne in pomanjkljive zakonodaje na področju priseljevanja tujcev iz držav, izven območja Evropske unije, kar potencialno omogoča zlorabo socialnih transferjev in pravic različnim skupinam ljudi, ki velikokrat sploh ne živijo v Sloveniji (družinski člani, ki so pri nas prijavljeni samo fiktivno).   Kakor kažejo podatki, je Upravna enota Kranj lani izdala skupno dobrih 3600 enotnih dovoljenj za prebivanje in delo tujcem iz tretjih držav. Letos, do sredine septembra, že prek 1700. Pri tem ne gre samo za nove prebivalce Kranja, kajti upravna enota izdaja dovoljenja tudi za bivanje v drugih občinah. Glede na pretekla leta izstopajo še Velenje, Žalec, Škofja Loka, Ptuj, Izola, Laško, Celje, Logatec in še nekatere druge občine.   Ob tem je veliko indicev o zlorabi socialnih transferjev. Od 340 milijonov socialne pomoči, jih gre vsako leto 34 milijonov, torej deset odstotkov, tujcem z dovoljenjem za bivanje v Sloveniji. Državne agencije tu omenjajo, da se v nekaterih primerih socialne pomoči nakazujejo, a upravičenec dejansko sploh ne živi na območju Slovenije.   »Verjamem, da se pristojne institucije zavedajo problematike in so naklonjene njenemu reševanju, še posebej, ker po zadnjih poročanjih medijev opažam, da se isti problem – hitro naraščajoče število priseljencev in intenzivna rast tujcev s stalnim ali začasnim bivališčem – pojavlja povsod po Sloveniji. Zato je treba to reševati oziroma spremeniti na sistemski ravni,« je ob tem povedal župan MOK Matjaž Rakovec.   Pobuda s konkretnimi predlogi   Na podlagi izmenjave izkušenj in zbira predlogov rešitev, ki so jih v okviru posvetovalne komisije podale državne agencije, ki delujejo v Kranju, so v MOK oblikovali Pobudo za spremembo zakonodaje, ki bi omejila priseljevanje oseb iz tako imenovanih tretjih držav in s tem povezane zlorabe pri prijavah bivališča ter pridobivanju socialnih transferjev.   Pobudo so v sredo, 8. oktobra 2020, poslali predsednikoma Vlade Republike Slovenije in Državnega zbora RS. Prejšnji petek je MOK od generalnega sekretariata Vlade RS že prejela odgovor, da so pobudo posredovali Ministrstvu za notranje zadeve RS ter Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kakor so zapisali, naj bi pobudo preučili in nanjo odgovorili v roku 15 dni.   Zaostritev pogojev oziroma nadzor na vseh nivojih   Pobudo sestavlja 24 točk oziroma predlogov za spremembo obstoječe zakonodaje. Med drugimi vsebuje predlog, po katerem bi se število in vrsta poklicev, za katere ne moremo zadostiti povpraševanju znotraj RS, določala dinamično in na lokalnem področju (znotraj posamezne UE). Nujen je tudi sistemski nadzor nad delodajalci, ki zaposlujejo tujo delovno silo (ali večino dela sploh opravijo v Sloveniji). Nadalje, prijava bivališča naj bo mogoča samo ob fizični prisotnosti vseh udeleženih v upravnem postopku, in to izključno na podlagi najemne pogodbe (za katere se uvede enotni register na nivoju države) oziroma izkazanega lastništva. Obvezna je tudi določitev minimalnih bivalnih standardov, tudi kot zagotovilo za človeka dostojne bivalne pogoje. Odločanje o stalni in začasni prijavi bivališča je v pristojnosti upravnih enot, zato bi moralo biti tudi ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za stalno prebivališče, preverjanje dejanskega bivanja in spremljanje tega; to je sedaj v domeni centrov za socialno delo. Nujna je tudi vzpostavitev krajevne pristojnosti upravne enote za prijavo prebivališča.   Znanje slovenskega jezika je ključno Spremembe so nujne tudi pri uveljavljanju socialnih pravic: koriščenje socialnih pravic in transferjev naj bo možno po petih letih stalnega bivališča in dejanskega prebivanja. Pogoj zanje naj bo tudi status aktivnega iskalca zaposlitve ter osnovno znanje slovenskega jezika. Kar se jezika tiče, pobuda predlaga, da bi morali vsi tujci ob prvem podaljšanju dovoljenja za začasno bivanje oziroma najpozneje po enem letu bivanja v RS opraviti izpit iz osnovnega znanja slovenskega jezika, ob pridobitvi dovoljenja za stalno bivanje pa izpit iz naprednega znanja slovenskega jezika Pogoj za pridobitev stalnega dovoljenja za bivanje naj bo osemletno neprekinjeno, legalno bivanje v Republiki Sloveniji (če oseba izpolnjuje še dodatne pogoje, se ta čas skrajša na štiri leta, predvsem pa v zadnjih štirih letih ne sme prejemati socialnih prispevkov). Kakor je zapisano v pobudi, bi morale upravne enote tudi obvezno redno preverjati dejansko prebivanje na vsake tri mesece in vzpostaviti sistem za obveščanje o spremembah (med upravnimi enotami, centri za socialno delo, zavodi za zaposlovanje). Ob tem je potreben tudi redni nadzor nad tujci v smislu odkrivanja zlorab, saj nekateri dvigujejo prihodke in druga nakazila (otroški dodatki in drugi socialni transferji) s slovenskega bančnega računa v tujini. »Verjamem, da bomo situacijo s skupnimi močmi naredili vsaj znosno, preprečili izkoriščanje socialnih transferjev, obenem pa pomagali tistim tujcem, ki so se pripravljeni prilagajati, da se vključijo v našo družbo,« je poudaril župan MOK Matjaž Rakovec.