Nihče ni pričakoval, kaj bo ženin povedal pred oltarjem! Svatje so potrebovali nekaj sekund, da so dojeli

15. 08. 2020 ob 03:57 Mislil, da umira in pohitel s poroko ... Ko je prejel zdravnikov klic, je dobil upanje Ključne besede: poroka, bolezen, presenečenje, šok, smrt, življenje, diagnoza, ženin, nevesta, invalid, oltar 23-letni Jack Kane je zaradi hudih bolečin v hrbtu obiskal zdravnika, ko je ta ugotovil, da ima hudo obliko raka in mu ne preostane več dolgo življenja. V hipu se mu je sesul svet. Ker se je zavedal, da mu ni preostalo več dosti časa je imel gorečo željo, da bi svoje dekle popeljal pred oltar. Po treh letih skupnega življenja jo je zaprosil kar na bolniški postelji, pri izbiri prstana pa mu je pomagala mama, ki mu ga je tudi prinesla. Ob prisotnosti mame, očeta in 4-letne hčerke Lole ter nekaj zdravstvenega osebja jo je zaprosil. ''Vedno sem si želel poročiti z njo. Od dneva, ko sem jo prvič videl, sem vedel, da želim biti z njo za vedno!'' Je s solzami v očeh povedal fant, ki je bil obsojen na smrt.V zavedanju, da Jack nima več dosti časa, so pohiteli z organizacijo in v tednu dni je bilo vse pripravljeno za poroko. Tri dni prej pa je Jack prejel zdravnikov klic, ki mu je spremenil življenje.Obvestil ga je, da so opravili še nekaj raziskav in ugotovili, da se v njegovem telesu ne razvija smrtonosni rak, ampak bolezen imenovana optični nevromielitis ali devicova bolezen. Gre za avtoimunsko bolezen, ki povzroči hudo vnetje hrbtenice in del živčevja, ki pa v njegovem primeru na srečo ni bila smrtno nevarna.Najprej je novico sporočil svoji zaročenki, ki od šoka in sreče ni mogla zadržati solza, nato pa sta se zmenila, da svatom to novico zamolčita. Hotela sta jih presenetiti in jim to razkriti na poročni dan, pred oltarjem. In res je bilo tako. Jack je pred vsemi navzočimi povedal, da ne umira in bo okreval.Kar nekaj sekund je trajalo, da so vsi prisotni v cerkvi dojeli, kaj jim je mladoporočenec povedal. Kmalu je od sreče jokala cela dvorana. Jacka je po poroki čakalo dolgo rehabilitacijsko obdobje in je moral v bolnišnici preživeti še kar nekaj časa. Zaradi bolezni je pristal na invalidskem vozičku, a bil vseeno hvaležen, da mu niso šteti dnevi.''Skupaj sva želela preživeti preostanek življenja in to, da ga bom izgubila me je spravljalo v obup. To je bilo nekaj najhujšega v mojem življenju - misel, da bom izgubila osebo, ki mi pomeni največ na svetu.'' je povedala Emma.