23. 04. 2020 ob 11:47
Prenova Gl.trga se pospešeno bliža h koncu
Ključne besede: Gl.trg, Maribor, prenova
Mariborčani budno spremljajo prenovo Kužnega znamenja na Gl.trgu. Nanj so ponosni, mnogi mu pravijo kar "Zlata Marija" ali celo veduta mesta Maribor. O obnovi smo se pogovarjali s predsednikom Hortikulturnega društva Maribor, Borutom Ambrožičem. Najstarejše tovrstno slovensko društvo deluje že 150 let na področju varstva narave, ohranjanja okolja, turizma, kulture ter naravne in kulturne dediščine.V Evropi se je kuga, imenovana tudi »črna smrt« prvič pojavila v 14. Stoletju, ko je v šestih letih vzela življenje 25 milijonov ljudi. Tudi 17. stoletje je doba velikih kužnih epidemij, ki so zajele vse slovenske dežele v več valih, tudi mesto Maribor. Najhuje je bilo na Štajerskem prav v letih od 1679 do 1683. Prebivalci Maribora so leta 1681 v spomin na svoje meščane, ki so umrli za kugo postavili kužno znamenje, steber s podobo Marije, v zahvalo za prenehanje kuge, ki je v tistem obdobju pobrala skoraj tretjino takratnega mariborskega prebivalstva. Kasneje v 18. Stoletju, natančneje leta 1743 je bil spomenik nadomeščen z današnjim, ki je delo mojstra poznobaročnega oltarskega kiparstva Jožefa Štrauba.Poleg Marijinega so ta pomemben kulturno zgodovinski pomnik krasili še kamniti kipi dveh angelov in sicer svetega Janeza Krstnika in Janeza Nepomuka ter osmih svetnikov, o katerih se je kasneje izgubila vsaka sled. Okoli Marije, matere božje je danes razvrščenih šest svetnikov, priprošnikov zoper kugo. Nad glavo Marije je venec iz dvanajstih zvezd, pod njenimi nogami pa je postavljen mesec. Kasneje je bila oltarnemu vznožju, obdanemu s figurami, dodana še ograja.Zaradi izpostavljenosti vremenskim razmeram se je vodstvo mesta Maribor leta 1990 odločilo, da nadomesti spomenik na glavnem trgu z repliko in original ustrezno arhivira. Originalni kipi šestih svetnikov so našli svoj nov dom v prostorih Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Mariboru, kip Marije Brezmadežne pa hranijo v Pokrajinskem muzeju Maribor. Kužna znamenja so v tistih časih postavili prebivalci številnih slovenskih krajev v zahvalo za preživetje pred to strašno boleznijo ali z namenom odvrnitve le te. Zadnja večja obnovitvena dela so bila opravljena leta 1962, ko so bili zamenjani nekateri deli kamna z novimi vložki ter izvedeno utrjevanje z apnenim cvetom. Kljub kasnejšim poskusom, tudi z injiciranjem silikonskega gela ni prinesel trajne rešitve, o čemer piše umetnostni zgodovinar in konzervator Janez Mikuš v svojem prispevku v publikaciji Varstvo spomenikov, reviji za teorijo in prakso spomeniškega varstva iz leta 1992.Obnovitvena dela na mariborskem Kužnem znamenju koordinira Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in njihova Območna enota Maribor. Izbran izvajalec obnovitvenih del je Restavratorstvo Rus, Mitja Rus, s. p. Obnovitvena dela zajemajo manjša popravila, zalivanje razpok, čiščenje, impregniranje in obnovo pozlate kipa replike Marije Brezmadežne. Celotna vrednost znaša 19.430 evrov. Delovišče si je včeraj ogledala tudi vodja kabineta mariborskega župana, kulturologinja Jelka Vrečko.
