Radio1_v_zivo


''Sem zdrava, a vseeno NE SMEM objeti svojih otrok,'' žalostno pismo mame, ki ti da misliti
Žalostno | 29. 3. 2020 2:02
Medicinska sestra o svojih čustvih in razmerah na delovnem mestu
Ključne besede:     medicinska    sestra    Amerika    čustva    pismo    družina    izolacija    koronavirus    ganljivo
Na spletu se je pojavilo še eno pismo medicinske sestre, ki se v teh dneh noč in dan bori v bolnišnici in pomaga ljudem okuženim za koronavirusom. Gre za medicinsko sestro iz Amerike, ki je s svojim pismom ganila mnoge in želela z njim vsem odpreti oči, zakaj morajo ostati doma in končno razumeti, da je situacija zelo resna. 

''Nocoj bom še zadnjič pred spanjem objela svoje otroke, poljubila moža in kdo vse, kdaj jih bom lahko spet,'' je zapisala in pismo je namenila vsem, ki so doma, so z družino in se pritožujejo nad  tem, da jim je dolgčas. 

Bodite hvaležni za vse, kar imate.

Ko bom jaz prišla iz službe, bom vstopila skozi garažna vrata.

V pralnici bom slekla obleko, tudi čevlje in vse postavila v pralni stroj.

Uporabila bom razkužilne robčke, da obrišem vse, česar sem se dotaknila.

Nato bom vzela brisačo, ki mi jo vsak dan nastavi mož in odšla v sobo, v katero do nadaljnjega ne bo vstopil nihče, razen mene. Grem v kopalnico, se stuširam z vročo vodo. Potem bom vse, česar sem se dotaknila, znova razkužila, si še enkrat razkužila roke in se nato oblekla.

Ko bom vse to opravila, se bom usedla na mesto, ki je vsaj dva metra stran od vseh, ki jih imam rada.

Nikogar se ne bom dotikala, ker vem, da bom prej ali slej zbolela in s tem lahko okužila tudi svojo družino. Moram živeti, kot da sem že okužena in poskrbeti, da se ne okužijo moji bližnji.



Je zapisala in dejala, da je žalostno to, da lahko z otroki ter možem le klepeta, a se jih ne sme dotakniti, kaj šele objeti. Zaveda se, da je izogibanje stikov edini način, da zaščiti svojo družino. 

Čeprav se ne objemam veliko, bi mi v teh dneh topel objem ljubljenih oseb prišel še kako prav. Žal to zame ni mogoče.

Če bom lačna, mi bodo prinesli hrano na papirnatem krožniku, s plastičnim priborom. Verjetno bom to kar preskočila, raje vzela kozarec vina in klepetala z otroki. Najbrž bom morala svojemu najmlajšemu stokrat ponoviti, da bo mama v redu.

Pred spanjem jim bom poslala poljub od daleč in ko bodo šli otroci odšli spat, bom pogledala soproga in se mu zlagala, da sem dobro. Potem bom šla spat. Sama. V sobo, v katero drugi ne vstopajo.

To bo njeno življenje nadaljnjih nekaj dni, tednov ali mesecev. Vse je odvisno od Američanov in od tega, kako bodo upoštevali pravila, je še zapisala. 

Objemala bom svoje sodelavce, ker so ''umazani,'' kot jaz, toda v najtežjih dneh ne bom čutila dotika ljubezni od ljudi, ki jih imam rada.

Zato vas prosim, da, ko sedite doma z otroki, jih objemate in gledate film – OSTANITE TAM IN NE HODITE VEN! Prosim vas, pomagajte mi, da se to čim prej konča!

Moje roke bodo vsak dan ''prazne,'' medtem, ko vaše ne bodo.

Spat bom odhajala sama vse dokler bodo obstajali lokalni prenosi virusa.

Ostanite doma!

Objemite svoje otroke, spite s partnerji, jejte na porcelanskih krožnikih, pijte vino iz najlepših kozarcev, cenite vse, kar imate. Meni in mojim sodelavcem je to onemogočeno.

Jaz bom opravljala svoje delo, vi pa svoje: Ostanite dom!