Letošnji festival 60. Kurentovanje ima nove ambasadorje. Med njimi je tudi dr. Štefan Čelan, ki kurentovo opravo tudi sam nosi že vrsto let.
Kot so zapisali na Facebook profilu Kurentovanja, je dr. Štefan Čelan, ki deluje na znanstveno raziskovalnem področju nesnovne kulturne dediščine, častni senator Federacije evropskih karnevalskih mest – FECC, bil pa je tudi vodja skupine za pripravo nominacije Obhodov kurentov za vpis na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri organizaciji UNESCO.
Kurentovanje je ljudski običaj, ki je značilen za Ptuj in okolico in se priredi v pustnem času z namenom odganjanja zime. Značilen je plešoči pohod: Obhodi kurentov, skupaj z drugimi maskami skozi vasi na Ptujskem območju, vse do Haloz. Kurenti odganjajo zimo plešoč v značilni opravi in z glasnim zvonjenjem od hiše do hiše. Obvezni deli maske so kožuhovinast plašč, prepasan z verigo z velikimi zvonci, naglavna maska z rogovi, okrašena s trakovi ali v Halozah s perjem, z volnenimi nogavicami in temnimi čevlji na nogah. Kurent ima v roki palico, ježevko. Dandanes se kurentovanja priredijo v mestnem območju Ptuja. Decembra 2017 so bili Obhodi kurentov vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.[2]
Ptujsko kurentovanje je največja organizirana pustna karnevalska prireditev v Sloveniji, katere namen je prvotno ohraniti nesnovno kulturno dediščino ptujskega območja in Slovenije. Kot pustna prireditev velja vse od leta 1960 in je dobila ime po znanem tradicionalnem pustnem liku kurentu. Čas trajanje prireditve se je skozi leta spreminjalo. Kurentovanje se običajno prične s prvim poskokom kurentov in samo karnevalsko prireditvijo. Pustni torek velja za dan, ko se zberejo pustni liki in maske ter tekmujejo za najizvirnejšo. Mednarodna in karnevalska povorka je ta, ki poskrbi za pokop pusta. Ves čas prireditve se v mestnem jedru odvija bogat kulturni in zabavno-glasbeni program.
Ključne besede: Kurentovanje, Ptuj, Čelan
