V Ljubljani novo zavetišče za živali

11. 12. 2019 ob 06:57 Čakali so ga 14 let Ključne besede: Zavetišče, živali, Ljubljana, ZOO Ljubljana, Gmajnice V Ljubljani so odprli nove prostore Zavetišča za zapuščene živali Ljubljana, v katerih so uredili novo sodobno domovanje za pse, nove prostore za upravo s predavalnico, prostore za prostovoljce ter servisne prostore. Vrednost investicije je znašala 6,7 milijona evrov z DDV. »Odprtje novega zavetišča je odgovor na vprašanje tistih, ki se sprašujejo, ali so živali samo živa bitja ali so tudi čuteča. Mi tega ne sprašujemo, nam je odgovor jasen,« je poudaril župan Zoran Janković. S tem so zaključili prvo fazo širitve, s katero smo zavetišče povečali iz 1.100 na 2.200 m2. Junija 2020, ko bo projekt zaključen, pa bo skupna površina znašala kar 3.500 m2. Novi, sodobni prostori prvega zavetišča za zapuščene živali v Sloveniji Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana je prvo zavetišče v Sloveniji, ki deluje že od leta 2002. V njem vsako leto sprejmejo in oskrbijo več kot 2.000 zapuščenih živali, kar je četrtina vseh zapuščenih živali v Sloveniji. V sedemnajstih letih so jih skupaj oskrbeli že več kot 32.000. Skrbnikom so vrnili več kot 5.000 živali, več kot 10.000 pa smo poiskali nov dom. Oskrbeli in nato vrnili v okolje so tudi več kot 11.000 prosto živečih mačk. Ker prvotni prostori predvsem z vidika preprečevanja širjenja kužnih bolezni niso izpolnjevali zahtev sodobnih standardov, primanjkovalo pa je tudi kapacitet za zapuščene mačke, so se odločili za gradnjo novega zavetišča.     Kar za polovico večje kapacitete   Trenutne kapacitete novega zavetišča so 24 bivalnih prostorov, v katere lahko namestimo 72 psov. Po dokončanju druge faze, junija 2020, pa bo v zavetišču 47 bivalnih prostorov za največ 120 psov, kar je kar 50% več kot doslej. Tudi kapacitete mačk bodo bistveno povečali, saj bodo trenutnih 46 podstandardnih nadomestili z 64 dvojnimi bivalnimi prostori, ki bodo zgrajeni v drugi fazi gradnje. Nove kapacitete bodo tako omogočale namestitev več kot 200 zapuščenih mačk.   Novi objekti zavetišča so zasnovani sektorsko, kar omogoča veliko prilagodljivost zaradi sezonskih nihanj v številu in strukturi živali, pa tudi preprečevanje širjenja kužnih bolezni, saj lahko začasno zapremo le sektor, kjer bolezen izbruhne in ne celotnega zavetišča.   »Kultura naroda se zrcali v kulturi skrbi za živali«   Število zapuščenih psov se je od odprtja zavetišča do danes prepolovilo, kar pripisujejo urejenemu lastništvu in odgovornejšemu skrbništvu psov. V preteklosti je velika večina zapuščenih psov ostajala v zavetišču, danes pa jih kar dve tretjini kmalu po sprejemu lahko vrnejo skrbnikom na podlagi mikročipiranja in podatkov v centralnem registru. Število zapuščenih mačk ostaja visoko in se v primerjavi s sprejemom ob ustanovitvi zavetišča še povečuje. Na drugi strani pa se zmanjšuje število oskrbovanih prostoživečih mačk, kar je posledica uspeha skoraj deset let trajajočega projekta kastracij in sterilizacij nikogaršnjih mačk. Povečuje se tudi število zapuščenih drugih hišnih živali.   V Zavetišču za zapuščene živali je zaposlenih 10 sodelavcev, ki jim pomaga v povprečju 10 do 20 prostovoljcev.