Superračunalnik v Mariboru med najzmogljivejšimi na svetu
28. 11. 2019 ob 08:28
Zmogljivost obdelave podatkov je podobna skupno 5000 osebnim računalnikom
Ključne besede: Maribor, superračunalnik, podatki
S pritiskom na velik rdeč gumb so na sedežu Univerze v Mariboru simbolno zagnali prototipni superračunalnik HPC RIVR @ UM. Njegova zmogljivost obdelave podatkov je podobna skupno 5000 osebnim računalnikom, na njegovi osnovi pa bodo do konca prihodnjega leta zgradili superračunalniški sistem, ki bo med 40 najzmogljivejšimi na svetu.
Prototipni superračunalnik, ki nosi delovno ime Maister in stoji na dvorišču tehniških fakultet v središču Maribora, je namenjen razvoju ter testiranju sistemskih in programskih rešitev, ki bodo podlaga za gradnjo primarnega superračunalniškega sistema na Institutu informacijskih znanosti (IZUM).
Računska zmogljivost Maistra je do 244 TeraFLOPS, kar je po besedah prorektorja univerze Miralema Hadžiselimovića podobno, kot če bi imeli 31.688 planetov Zemlja s 7,7 milijarde ljudmi, ki bi hkrati računali. "Primarni računalnik pa bo imel še 50-krat večjo zmogljivost," je ponazoril.
Primarni superračunalnik, ki bo nosil ime Vega, bo imel računsko zmogljivost deset PetaFLOPS, vzporedno pa na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu vzpostavljajo strežniški sistem za oddaljeni dostop, imenovan Trdina, ki je namenjen preizkušanju hitrih povezav in uporabe prototipnega in primarnega superračunalnika v Mariboru z oddaljene lokacije. Vrednost vseh treh skupaj je ocenjena na 20 milijonov evrov, od tega bo večina denarja prišla iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Omenjeni sistem bo predstavljal najzmogljivejši javni superračunalnik v Sloveniji - po načelu odprte javne raziskovalne infrastrukture bo namreč na voljo vsem javnim raziskovalnim organizacijam v državi, pa tudi gospodarstvu. Če bi Vego zagnali že danes, bi bil 20. najzmogljivejši superračunalnik na svetu, konec prihodnjega leta pa bo zaradi predvidenega napredovanja konkurence najverjetneje med 40 najzmogljivejšimi na svetu, ocenjuje Hadžiselimović.
Superračunalniki so potrebni za obdelavo čedalje večjih količin podatkov in se lahko uporabljajo za raziskovanje na različnih področjih, od umetne inteligence in informacijske varnosti do znanosti o življenju.
Zato je ta pridobitev po besedah rektorja univerze Zdravka Kačiča pomembna za celotno državo. "Postavlja ne le univerze in raziskovalne institucije pač pa tudi gospodarstvo v povsem novo vlogo, kjer bo lahko z lastnim znanjem konkuriralo v evropskem in globalnem prostoru," je povedal.
Po njegovih besedah je to priložnost, da Maribor in vzhodna kohezijska regija zmanjšata razvojni zaostanek, s čimer se je strinjal tudi predsednik vlade Marjan Šarec.
