Radio1_v_zivo


UKC Maribor po devetih mesecih posluje pozitivno
| 20. 11. 2019 8:43
Iz rdečih številk prvič po letu 2015
Ključne besede:     UKC    Maribor    poslovanje
"Račune plačujemo v zakonskem roku, dolgov nimamo, likvidnost je zelo dobra," je dejal direktor Vojko Flis.

Direktor UKC Maribor Vojko Flis o letošnjem pozitivnem poslovanju.
PRENESI DATOTEKO
Direktor UKC Maribor Vojko Flis o letošnjem pozitivnem poslovanju.
Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je z izvajanjem sanacijskega programa uspel splezati iz rdečih številk. Poročilo o poslovanju v obdobju od januarja do septembra letos, ki ga je na današnji seji obravnaval svet zavoda, izkazuje 318.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki, kar pomeni, da prvič po letu 2015 poslujejo pozitivno.

Medtem ko so v prvi polovici letošnjega leta še izkazovali nekaj več kot 214.000 evrov presežka odhodkov nad prihodki, so zdaj v plusu in podobno pričakujejo tudi ob koncu leta. "Pričakujemo, da bomo leto zaključili s presežkom prihodkov nad odhodki. To nakazuje tudi poslovanje v oktobru," je članom sveta zavoda pojasnila vodja finančno-računovodske službe Suzana Kranjc.

Sanacijski program, ki so ga začeli izvajati lani, je letos prinesel za nekaj manj kot 3,5 milijona evrov učinkov. Do konca leta so si zastavili za skupno 4,4 milijona evrov sanacijskih učinkov, pri čemer je po navedbah Kranjčeve treba upoštevati, da so učinki nekaterih ukrepov predvideni šele ob koncu leta.

Uravnoteženo poslovanje so lani ob sprejemu sanacijskega programa pričakovali šele v letu 2020, zato so z letošnjimi rezultati zelo zadovoljni. "Račune plačujemo v zakonskem roku, dolgov nimamo, likvidnost je zelo dobra," je dejal direktor Vojko Flis.

Predsednik sveta zavoda Ljubo Germič je ponovno opozoril, da večina sanacijskih učinkov izhaja iz novih plačljivih in dodatnih programov, zato je njihov dolgoročni učinek vprašljiv, manj pa je učinkov na področju izboljšanja notranjih procesov v zavodu. Tu vidi še kar nekaj rezerv.

Več članov sveta zavoda je zmotilo tudi zviševanje stroškov za najem medicinske opreme. Flis je pojasnil, da gre za ugodnejšo varianto od nakupa opreme, saj jo je mogoče po nekaj letih, ko zastara, nadomestiti z novo. "Nam se zdi to absolutno smiselno, ker želimo bolnikom nuditi sodobne načine in oblike zdravljenja in ker smo že pred dvema letoma povedali, da imamo 90-odstotno iztrošeno opremo," je poudaril.

Po njegovih besedah tu ne gre za visoke zneske: "Pri 220 milijonov evrov visokem proračunu damo za to 300.000 evrov na letni ravni." Germič pa je opozoril, da so zneski na mesečni ravni morda nizki, a je dejstvo, da se z njimi bremeni proračune za več prihodnjih let. "Današnji ukrep ima lahko posledice čez nekaj let," je dejal.

Kot primer je navedel pogodbo iz leta 2005, s katero je UKC Maribor v zameno za izgradnjo garažne hiše predal upravljanje parkirišč zasebniku. To velja tudi za odprta parkirišča znotraj kompleksa kliničnega centra, kjer ne le da zasebnik pobira od občanov visoko parkirnino, ampak zanje tudi ne plačuje najemnine, stroške njihovega čiščenja pa plačuje UKC Maribor.

"Gre za oškodovanje javnega premoženja. Za ta parkirišča bi lahko dobili najmanj 100.000 evrov letno," je opozorila članica sveta zavoda Stanka Naterer.

Flis je pojasnil, da zadevo rešujejo po pravni poti, zaenkrat pa ne morejo ničesar spremeniti, saj se "najemnik" parkirišč sklicuje na omenjeno pogodbo, v kateri je dobil parkirišča v brezplačno upravljanje. Kot izhaja iz gradiva za današnjo sejo sveta zavoda, je pooblaščena odvetniška pisarna konec avgusta letos vložila tožbo zaradi plačila iz naslova odškodninske odgovornosti v višini nekaj manj kot 67.000 evrov zoper odvetnika, ki je zastopal UKC Maribor v zadevi garažna hiša, in zoper zavarovalnico, pri kateri je imel odvetnik zavarovano profesionalno odgovornost.

Člane sveta zavoda je danes zanimala tudi uresničitev napovedi Flisa za skupna naročila zdravil s kliničnim centrom v avstrijskem Gradcu. Pomočnica direktorja za nabavo Karin Jurše je pojasnila, da bo to težko uresničiti, saj imajo tam vzpostavljeno skupno službo za nabave na regionalni ravni.