Radio1_v_zivo


Ljubezen in odnosi | 6. 11. 2019 10:05
Prišel iz službe in jo vsak dan nadrl: ''KAJ SI PO CEL DAN POČELA DOMA?!'' Naslednji dan jo je našel v dnevni sobi in obžaloval
Nikoli ni znal ceniti njenega dela z otroki in skrbi za hišo, pa mu je dala lekcijo
Ključne besede:     mama    otrok    mož    žena    kaos    pospravljanje    lekcija    šok    lenoba    dom    umazano    hiša    služba    porodniška
Prekipelo ji je, pa mu je dala lekcijo!

Na tujem forumu, kjer potekajo različne debate o materinstvu, dojenčkih, zakonih in utrujenih mamah, smo zasledili zgodbo, ki je požela največ odziva in navdušila mlado ter staro. Napisala jo je mama, ki ji je prekipelo, da njen mož misli, da cele dneve doma le lenari in ne počne nič.

Možu sem želela dati lekcijo, ki bi si jo zapomnil za vse večne čase in to sem tudi storila. Vsak dan je prišel pozno domov iz dela in namesto, da bi na moje vprašanje, ko sem ga vprašala, kako je bilo na delu, lepo odgovoril ali me vsaj objel, je vedno odrezavo rekel: ''KAJ SI PA TI PO CEL DAN POČELA DOMA?!''

Več kot očitno ni nikoli opazil, da je bila hiša vedno pospravljena, so bile obleke oprane, njegove srajce zlikane, čakala ga je slastna večerja, vse je bilo pospravljeno, otroci umiti in pripravljeni na spanje ...
No, tega pač on ni opazil in ob tem se mi je vedno naježila koža. Najraje bi stekla iz hiše in se nikoli več vrnila. Ker pa imava majhne otroke, tega žal ne morem narediti. S stavkom, kaj za vraga sem počela cel dan, je izgledalo, kot da cel dan samo lenarim, spim, jem in ne počnem nič! Kako sem se razjezila! Imela sem dovolj in naslednji dan naredila drugače oz. nisem naredila nič! Pustila sem, da otroci počnejo kar jih je volja in zgodil se je pravi kaos.




Mož je prišel domov iz službe in prvo kar je zagledal, je bilo to, da so se otroci igrali zunaj v blatu in se valjali po travi. Ko je prišel v hišo, pa je sledil novi šok. Vse je bilo razmetano, igrače so ležale po tleh, posoda ni bila pomita, nisem odnesla smeti, po tleh so ležale nogavice, v kuhinji je bilo vse polito, razmetano ... Skoraj tako, kot bi padla bomba!

Ko je odprl vrata, sem slišala, da je čisto tiho - seveda, bil je v šoku. Jaz sem sedela v neredu, bila v svoji udobni pižami na kavču in brala knjigo. Delala sem se, kot da ni nič in na obrazu sem imela nasmeh do ušes. Začel je klicati moje ime. Prestrašil se je, da smo imeli vlomilce ali da se mi je kaj hudega zgodilo. 




Ko je vstopil v dnevno sobo, me je začuden pogledal, jaz pa sem ga lepo vprašala: ''Dragi, kako je bilo na delu?''

Gledal me je, kot bi padla z lune in ves šokiran vprašal: ''Kaj se je zgodilo danes?!''

Nasmejala sem se mu in mu s čisto mirnim glasom odgovorila: ''Dragi, a veš, ko se vsak dan, vedno znova iz dela vrneš nervozen, tečen in razdražljiv ter se vedno začneš dreti name, kaj za vraga sem počela cel dan?'' Pa mi je nekoliko skeptično odgovoril: Ja ...

Pa sem mu lepo odgovorila: ''No, evo! Tega, kar počnem vsak dan, danes nisem počela!'' in sem pila kavo dalje ter brala knjigo.