Radio1_v_zivo


Ohranili bodo življenja dreves in trte
| 25. 10. 2019 10:33
Na VSGT zakopali časovne kapsule za naslednjih 100 let
Ključne besede:     Drevesa    trta    VSGT
 Tanja Angleitner Sagadin in Borut Ambrožič.
Tanja Angleitner Sagadin in Borut Ambrožič.

DREVO ZA NASLEDNJE RODOVE

Hortikulturno društvo Maribor nadaljuje aktivnosti ob svoji letošnji 150-letnici. Deluje na področju turizma, varovanja naravne in ohranitve okolja, naravne in kulturne dediščine ter kulture s partnerji v osemnajstih podravskih občinah. Projekt »DREVO ZA NASLEDNJE RODOVE«. S skupnimi močmi vseh udeležencev smo včeraj uspešno uspeli presaditi oz. najti nov dom za dva japonska javorja. Park podjetja Mariborski vodovod je bil odlikovan z društvenim priznanjem ZLATA VRTNICA za presežke pri urejanju svojega okolja.

Na dvoriščni strani Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor v Cafovi ulici v Mariboru so pred nekaj leti zasadili dva javorja, med katerima uspešno raste potomka znamenite mariborske Stare trte. Po nasvetu skrbnika Stare trte, gospoda Staneta Kocutarja, je bilo potrebno sosednja javorja odstraniti, saj sta onemogočala uspešno rast trte.

Na VSGT so se odločili, da drevesoma poiščejo novo lokacijo, na kateri bosta lahko uspevala dalje. Povezali so se Hortikulturnim društvom Maribor, ki v letošnjem letu obeležuje 150-letnico svojega delovanja. »Odzvali smo se povabilu Višje gostinske in turistične šole Maribor, da pomagamo pri reševanju ali presaditvi teh dveh čudovitih javorjev tukaj na njihovem krasnem dvorišču, ki nekako omejujeta rast potomke stare trte. Zato smo združili moči in našli, v sodelovanju s podjetjem Mariborski vodovod, ki ima s strani Hortikulturnega društva Maribor tudi z zlato vrtnico nagrajen prekrasen park znotraj kompleksa podjetja, da znotraj tega parka najdemo nov dom za ti dve drevesi,« razlaga Borut Ambrožič iz Hortikulturnega društva.

Višja strokovna šola je v prostorih na Cafovi ulici od leta 2015, »takrat sta bila tudi zasajena javorčka, ki jima namerno tako rečem, saj sta potem kar precej zrasla, za njima pa je vinska trta. Letos pa je v času trgatve mestni viničar Stane Kocutar omenil, da je trta s strani teh dveh javorjev že napadena in če želimo, da bi se trta dalje normalno širila in živela, bomo morali za te javorje nekaj ukreniti,« pojasnjuje direktorica šole dr. Tanja Angleitner Sagadin»Po drugi strani pa se je tudi javor na eni strani že toliko razrasel, da mu obstoječi prostor ne omogoča nadaljnjega življenja in ker se zavedamo pomena teh dreves za obogateno kakovost življenja smo rekli, da bi se radi povezali s kakšno organizacijo, kateri bi pa to prišlo prav – torej, da drevo dalje živi v nekih normalnih okoliščinah, v nekem normalnem okolju. Tako bomo ohranili življenje dreves, hkrati pa bo naša trta lahko bolje rasla in morda bo čez nekaj let že bolj bogato obrodila,« še doda Angleitner Sagadinova. Cepič trte je šola prejela leta 2016, letos pa so z vsemi častmi izvedli tudi prvo trgatev.

Za pravilno izvedbo projekta so se povezali tudi z Biotehniško fakulteto, da so študentom Udarniške brigade pokazali, kako naj pravilno izkopljejo drevesa, da jih ne bi poškodovali. »Bomo pa zaradi prenove Cafove ulice mogoče imeli malce težav z drevesi priti ven, ampak z veliko pridnimi rokami bomo vse izpeljali tako, da bo vredu,« pravi direktorica šole.
Prisotna je bila tudi krajinska arhitektka Špela Recar, ki se je odzvala povabilu Hortikulturnega društva. »Ukvarjamo se z zelenimi površinami v mestu in smo tudi pomagali pri iskanju prostora, kamor bi preselili te japonske javorje in pa nadzirali bomo izkop, da bo čim manj poškodb na koreninah, tako na trti in tudi na javorjih,« je povedala.

V želji, da bi dogodek še dodatno osmislili, so v sodelovanju s podjetjem Kovinarstvo Bučar izdelali t. i časovno kapsulo v katero bodo lahko vsi sodelujoči v projektu shranili svoj artifakt, ki bo zakopan v neposredni bližini posajenih dreves. »Da bi dogodek še dodatno trajnostno obeležili smo prišli na idejo, da bi bilo smiselno ob tej novi zasaditvi zakopati za naslednjih 100 let ali več te časovne kapsule,« pojasni Ambrožič. Risba narisana z vinskim črnilom, izdelanim iz vina potomk stare trte. Delo Tanje Simonič Korošak in Nataše Grandovec, ki bo v časovni kapsuli preživelo naslednjih 100 let.

SNG Maribor, ki letos obeležuje 100 let delovanja, bo v projektu za naslednje rodove »zakopal« letos izdano monografijo. Hortikulturno društvo bo za te namene dalo na razpolago v lanskem letu izdano knjigo »Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora« in razglednico, izbrano na natečaju Pošte SlovenijePD Maribor Matica bo ob letošnji 100-letnici za namen tega projekta namenilo vodnik »Poti po Svečinskih goricah«. Mladinski dom Maribor bo za zanamce dal na razpolago opis njihovega evropskega projekta »Hortikulturne terapije«. Občina Sveta Ana bo za naslednje rodove namenila publikacijo o občini in listino o prejetem nazivu »Green destination«. Pogrebno podjetje Maribor je namenilo projektu publikacijo, ki so jo izdali letos ob dveh pomembnih obletnicah: 140 let pobreškega pokopališča in 150 let Pogrebnega podjetja MariborVrtec Pobrežje bo kot certificiran »Eko vrtec« namenil projektu kopijo pridobljenega certifikata.