Na povabilo društva Vranov let se bo mariborski ultra trail tekač Robert Kereži podal na 287 kilometrov dolgo mednarodno spominsko pot zavezništva. Ob častnem pokroviteljstvu predsednika republike Boruta Pahorja se bo tako 24. septembra v Ožbaltu začel prvi tek prijateljstva Vranov let.
Prvi tek prijateljstva Vranov let bo potekal ob 75. obletnici osvoboditve zavezniških vojnih ujetnikov v Ožbaltu iz nemškega ujetništva. Konec avgusta 1944 je namreč z delovišča nad železniško postajo v Ožbaltu pobegnilo sedem britanskih vojnih ujetnikov, kasneje so jim sledili še drugi. Ob pomoči partizanov in domačinov so potovali čez Pohorje v Zgornjo Savinjsko dolino in nato na Dolenjsko, kjer so sredi septembra 1944 poleteli iz partizanskega letališča Otok južno od Metlike v zavezniško bazo v Italiji.
"V zgodovini druge svetovne vojne obstaja veliko zgodb. Toda ta govori o edinstvenem dejanju. V Evropi namreč ne poznamo primera, da bi se tako velika skupina ujetnikov rešila iz okupiranega ozemlja, ki ga je zasedala nacistična vojska," je na v Mariboru povedal predsednik društva Vranov let Eduard Vedernjak.
Pred leti je bila vzpostavljena Mednarodna spominska pot zavezništva - Vranov let, ki vodi od Ožbalta do Otoka, z organizacijo teka prijateljstva pa jo želijo približati širši javnosti.
"V društvu Non plus ultra imamo z Vranovim letom v prihodnosti drzne načrte. Med akcijo, ki se je na naših tleh zgodila med drugo svetovno vojno, ter tekaškimi preizkušnjami, ki se jih udeležujem, vidim namreč veliko vzporednic. Zgodba in sporočilo, ki jo nosi reševalna operacija, je zelo navdihujoča. Zato sem se odločil, da jo s tekom in aktivnostmi, ki bodo potekale, predstavim tako v Sloveniji kot v svetu," je povedal tekač Kereži.
Želi si, da se mu na poti pridružijo tudi drugi tekači ali pohodniki. Tek se bo zaključil 28. septembra v Otoku v Beli krajini, kjer bo potekala vsakoletna osrednja spominska slovesnost.
"Skušali se bomo držati oziroma čimbolj približati izvirni različici poti, kar bo seveda težko, saj se je v dobrih 70 letih marsikaj spremenilo. Hkrati pa bi seveda radi, da pot ob izvirnosti ohrani še glavne elemente in lastnosti trail teka, kar pomeni, da večji del poteka po naravi, z raznolikimi podlagami, od makadama, gozdne, poljske in planinske poti," je pojasnil Kereži.
Projekt Vranov let je nastal po zgodbi, ki jo opisuje avstralski vojni ujetnik Ralph F. Churches iz tedanjega taborišča vojnih ujetnikov Stalag XVIII D v Mariboru v svoji knjigi A Hundred Miles as the Crow Flies (v slovenskem prevodu Vranov let v svobodo).
Prireditelji teka so se zato povezali tudi z Mednarodnim raziskovalnim centrom druge svetovne vojne (MRC), ki vzpostavlja muzej v tem nekdanjem nacističnem taborišču Stalag XVIII D. Tam je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v nehumanih razmerah nameščenih več tisoč vojnih ujetnikov, večinoma Rusov. Večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrla.
Kot je povedal direktor tega centra Janez Ujčič, jim je ruska vlada odobrila sofinanciranje v državnem proračunu. O točnih številkah ni želel govoriti, bi pa naj šlo za sofinanciranje dejavnosti za naslednjih nekaj let, a brez investicije v celovito obnovo objekta.
Kljub temu še vedno načrtujejo, da bodo prihodnje leto uredili osnovne pogoje za delovanje muzeja in postavili stalno razstavo. Slovenija jim zaenkrat zagotavlja le politično podporo, je dejal Ujčič.
Ključne besede: Tek, Robert Kereži, Vranov let
