Radio1_v_zivo


| 4. 9. 2019 10:00
Središče mesta bodo zaprli za promet
V Celju začenjajo z eksperimentalno ureditvijo dela Lilekove in Gubčeve ulice
Ključne besede:     Celje    promet    ureditev    Lilekova ulica    Gubčeva ulica
Gubčeva, lilekova ulica
Projekt eksperimentalne prometne ureditve mestnega središča je eden od ukrepov trajnostne mobilnosti v celjski občini.

V Celju začenjajo z eksperimentalno ureditvijo dela Lilekove in Gubčeve ulice. Podjetje VOC Celje, ki je bilo na javnem razpisu izbrano kot najugodnejši ponudnik, mora dela zaključiti v devetih mesecih. Po zaključku del bo ta mestni prostor ob nekdanji veleblagovnici T, v kateri urejajo znanstveno - zabavni tehnološki park, zasijal v novi, atraktivni  podobi. Namenjen bo predvsem pešcem in kolesarjem, zato bosta tudi delo in življenje na tem območju kvalitetnejša.

 

V sklopu projekta bodo zmanjšali število parkirnih mest, namestili klopi, stojala za kolesa, koše za smeti, postavili svetila javne razsvetljave in  ob robu Gubčeve ulice zasadili drevesa. Postavili bodo tudi table, ki bodo označevale območje eksperimentalne prometne ureditve, in obveščevalne table, ki bodo promovirale hojo. Celotno območje, ki je veliko približno 1800 kvadratnih metrov, bodo na novo tlakovali, in sicer tako, da bodo nadaljevali zasnovo oblikovanja pred nekaj leti obnovljenega dela starega mestnega jedra. Obnovili bomo vse komunalne vode in cevovode za odvajanje odpadnih in meteornih vod. Pred nekdanjo blagovnico bodo označili dve parkirni mesti, od tega eno za osebno vozilo za gibalno ovirane osebe.

 

Na zahodni strani Gubčeve ulice, na odseku med stikom z Lilekovo in navezavo na Cankarjevo ulico, načrtujejo vgradnjo podzemnega sistema za zbiranje odpadkov.

 

Celoten projekt je ocenjen na 1.2 milijona evrov. Na podlagi uspešne prijave na javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti, ki so ga objavili na Ministrstvu za infrastrukturo, bodo na celjski občini prejeli skoraj 600 tisoč evrov nepovratnih sredstev, kar predstavlja skoraj 40 odstotkov vrednosti celotnega projekta. 85 odstotkov nepovratnih sredstev bodo prejeli iz Kohezijskega sklada, petnajst odstotkov pa iz slovenske udeležbe kohezijske politike. Ostali denar so zagotovili v občinskem proračunu.