Radio1_v_zivo


Zanimivo | 2. 9. 2019 6:32
Izpoved ravnateljice: ''Na prvi dan šole sem si naredila sramoto, ob kateri zardevam še danes''
Ko stopiš v razred in ti dobesedno počijo hlače
Ključne besede:     ravnateljica    šola    pouk    hlače    strgano    zadrga    sramota    nerodno    zardevanje    učenci    smeh
Ravnateljica pravi, da ji je ob tem še danes nerodno

''S tem bi rada vsem učencem povedala, da šolsko leto ni naporno le zanje, ampak tudi za nas ravnatelje in učitelje. Tudi mi imamo svoje težke dneve, ko nam ni vedno najlažje iti v šolo in se soočiti s tamkajšnjimi situacijami,'' je zapisala v pismu bivša ravnateljica, ki nam je za vikend poslala tole zanimivo anekdoto. Pravi, da z njo želi učencem sporočiti, da ni vse tako črnogledo in morajo življenje kdaj pa kdaj obrniti tudi na šalo. 

Gospa je želela ostati anonimna, čeprav se je bodo morda tisti, ki so bili takrat v tem razredu, še kako spomnili. 

***

Ne bom pozabila leta 2009, ko sem začela svoje prvo leto kot ravnateljica na srednji šoli. Prisotne je bilo kar nekaj treme, čeprav sem prej že dolgo let poučevala, a je bil to zame velik korak v mojem življenju.

In tako sem na prvi šolski dan hodila po razredih in učencem zaželela uspešno šolsko leto. Vedela sem, da mora biti moj pristop resen in malce strog, da učenci začutijo spoštovanje, hkrati pa tudi prijazen, da vedo, da se lahko name zanesejo ter se nimajo česa bati. No in tako vstopim v razred enega izmed 4-ih letnikov. Še preden sem dodobra začela govoriti, se začnejo hihitati in si nekaj šepetati na ušesa. Malce mi je bilo nelagodno, saj sem imela občutek, da me ne poslušajo in jih dolgočasim. Čeprav sem delovala samozavestno (navsezadnje sem morala, saj sem bila ravnateljica) mi je bilo precej nelagodno. Nadaljevala sem govor, a enostavno niso nehali in je razred postajal vse bolj glasnejši. Njihova profesorica jih je skušala umiriti, a zaman. Videla sem, da to ne bo šlo nikamor in sem vprašala razred, če ima kdo kaj za povedat. Oglasil se je fant iz ozadja in rekel: ''To šolsko leto bo pa vroče, gospa ravnateljica!'' In pokazal s prstom na moje hlače.


Počile so ji hlače, ven pa je pokukalo seksi spodnje perilo. Auč, neprijetno!

Ne, samo, da sem imela odpeto zadrgo, ampak so mi hlače dobesedno počile oz. se strgale. Ven je ''gledalo'' moje rdeče, čipkasto perilo oz. tangice. Kako, da tega nisem opazila, ko sem stopala v razred!? Učenci so začeli umirati od smeha, jaz pa sem v obraz postajala rdeča kot kuhan rak. Videli so vse, kar še moj mož velikokrat ni (tudi moj ''grmiček''). Oblila me je vročina in nisem izustila ničesar več. Z mapo, ki sem jo nosila v rokah, sem si pokrila strgan predel hlač in dejala le: ''Ha, živemu človeku se marsikaj zgodi, pa uspešen začetek šolskega leta, vam želim. Bodite uspešni in naj vaše znanje poka po šivih!''


Učenci so mi zaploskali in se nasmejali do solz. S tem, ko sem svoje nelagodje obrnila na šalo, sem se malce rešila in dokazala, da se pač živemu človeku zgodi marsikaj ter da ni potrebe po tem, da nam to zamori dan, mesec ali leto.

S to mojo nerodno anekdoto bi rada vsem učencem povedala, da šolsko leto ni naporno le za njih, ampak tudi za nas ravnatelje in učitelje. Tudi mi imamo svoje težke dneve, ko nam ni vedno najlažje iti v šolo in se soočiti s tamkajšnjimi situacijami. A ker smo vsi krvavi pod kožo, se nam zgodijo tako prijetne, kot malce neprijetne stvari, ki pa jih moramo prebroditi. Ni vedno vse tako črnogledo in grozno. V vsaki še tako grozni stvari, se najde nekaj pozitivnega, le s pravega kota moraš pogledati ali pa obrniti na šalo, pa je lažje.