Čeprav je v dolini že pravo poletje, so v visokogorju razmere še vedno zimske, zato je treba pred obiskom gora dvakrat premisliti o izbiri cilja, preveriti razmere, se skrbno pripraviti na turo in izbrati primerno opremo. Nižje ležeči cilji so zato še toliko primernejši in 15. junija Planinska zveza Slovenije skupaj s planinskim društvom in občino Sevnica vabi na Dan slovenskih planinskih doživetij na Lisco, kjer so danes predstavili trenutne razmere in pasti v gorah, vsebine za varnejši obisk gora, aktivnosti PZS za pridobivanje sredstev za vzdrževanje planinskih koč in poti (Planinska srečka in sodelovanje z Očistimo naše gore) ter razvoj planinskega cilja Lisce kot turistične destinacije.
"V gorah je trenutno še vedno zima, sneg pokriva posamezne planinske poti in predvidevamo, da se bo obdržal še pozno v avgust. Sneg je trd in zbit, čez dan se zmehča, ponoči pa ponovno zmrzne. Takšne snežne zaplate je mogoče prečiti le z ustrezno opremo, to so visoki planinski čevlji, cepin in dereze, na glavo pa sodi čelada, ki je obvezna tudi povsod, kjer poti potekajo pod stenami, saj je skala po dolgi zimi krušljiva. Grožnjo za zdrs predstavlja tudi tanek led, ki se ustvari na koncu snežišča in je pomešan z blatom in peskom skoraj neviden. Ko s čevlji stopimo na ledeno zaplato, in če se pod našo težo ne zlomi, lahko zdrsnemo in se poškodujemo. Zaradi taljenja snega ob skalah oz. balvanih nastajajo robne zevi ali samo luknje, ki so zgoraj še vedno pokrite s snegom. Za planince to predstavlja nevidno past, ki se ob obremenitvi podre in pademo vanjo, pri čemer si lahko poškodujemo noge ali se udarimo v glavo," je trenutne razmere in pasti v gorah opisal strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktorMatjaž Šerkezi.
Ob velikem številu posredovanj gorskih reševalcev pretekli konec tedna velja pred obiskom gora dvakrat premisliti o izbiri cilja in skrbno preveriti razmere. "Svetujemo, da se planinci pred odhodom na turo pri oskrbnikih planinskih koč pozanimajo o razmerah na poti in turo prilagodijo razmeram in osebnim izkušnjam. Če pridejo do zaplate snega, ki pokriva planinsko pot, in s sabo nimajo vse potrebne opreme za prečenje snežišča, naj se obrnejo. Prav tako odsvetujemo vožnjo, dričanje po snegu, saj lahko kaj hitro izgubimo nadzor nad hitrostjo in se ne moremo več ustaviti. Čeprav so temperature v dolini povsem poletne, so jutra in večeri v gorah hladni, presenetijo pa nas lahko že nevihte, ki jih spremljajo strele," je še opozoril Šerkezi.
Poskrbeti moramo za ustrezna oblačila, ki nas bodo zaščitila pred morebitnim vetrom, mrazom in padavinami, še pomembneje pa je, da nogam privoščimo kakovostne in uhojene planinske čevlje. Oblačila in obutev izberemo glede na letni čas, ne glede na to, kam in za koliko časa se odpravljamo v gore, pa moramo vedno imeti v nahrbtniku prvo pomoč, nekaj hrane in pijače za rezervo, zaščito pred soncem, čelno svetilko, mobilni telefon s polno baterijo, dokumente (osebno in planinsko izkaznico z urejeno članarino in zavarovanjem za planinsko dejavnost), topla oblačila ter kapo in rokavice, saj se lahko v gorskem svetu vreme zelo hitro spremeni, poleg tega pa še alu-folijo oziroma veliko črno ali bivak vrečo za zaščito pred podhladitvijo.
V nahrbtnik sodi tudi planinski zemljevid, pri načrtovanju izleta je dobrodošel tiskani vodnik, medtem ko naj informacije s spleta in družbenih omrežij služijo le za osvežitev aktualnih razmer na poti, je ob pravkar izdanem zemljevidu Lisca in Sevnica z okolico v merilu 1 : 30.000 poudaril Šerkezi: "Ključna je dobra priprava na turo, med katero sodi tudi načrt poti. Osebno imam v nahrbtniku vedno planinski zemljevid območja, ki ga bom obiskal, in kompas. Na telefonu pa imam naloženo aplikacijo Locus Map, ki mi služi za sprotno orientacijo glede na predhodno načrtovano turo in v kateri najdemo tudi kakovostne planinske zemljevide PZS." Turo je treba prilagoditi izkušnjam in sposobnostim najšibkejšega člena, saj lahko objave v medijih in na družbenih omrežjih neposredno in nezavedno vabijo bralce h gibanju po težjem terenu, kar je nevarno in vzrok za številne gorske nesreče, ki jih je letos bilo že 196, 16 posameznikov je izgubilo življenje. V primeru nesreče vedno pokličemo številko 112.
Pozanimati se je treba tudi o poti in njenem stanju, saj so zaradi podaljšane zime določeni deli planinskih poti lahko tudi poškodovani. Kakovostne in preverjene informacije o stanju na planinskih poteh invarnejšem obiskovanju gora je najti na spletni strani Planinske zveze Slovenije, podrobnejše informacije pa pri oskrbnikih planinskih koč. Nižje ležeče in koče v sredogorju so večinoma že odprte, koče v visokogorju pa se bodo zaradi snega ponekod odprle pozneje, a od 15. junija do konca meseca bodo vse odprle svoja vrata. Pred obiskom gora naj planinci preverijo odprtost planinskih koč na spletni strani PZS koce.pzs.si ali planinskega društva.
Kakšno tehnično opremo potrebujemo, je odvisno predvsem od letnega časa in zahtevnosti poti, njene pravilne uporabe pa se lahko naučimo na tečaju ali vodenih planinskih turah, nato je treba pridobljeno znanje utrjevati. V zgodnjem poletju je v visokogorju še sneg, za varno prečenje potrebujemo dereze in cepin, na zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh pa samovarovalni komplet s plezalnim pasom in čelado. "Kakovostna oprema je danes široko dostopna, treba pa jo je znati tudi pravilno uporabljati. Pomembno je, da jo že doma preizkusimo in si jo nastavimo na primerno velikost. Lažje dostopne krajše poti, kot je zelo zahtevna planinska pot na Lisco, so pred odhodom v visokogorje tudi dobra priložnost za preizkus uporabe opreme in da vidimo, kako se počutimo na višini, ter tako tudi pridobimo prve izkušnje gibanja po takšni poti," je poudaril generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Planko, ki je skupaj s Šerkezijem prikazal pravilno gibanje po zelo zahtevnih planinskih poteh in uporabo samovarovalnega sestava, pri vzponu sta pomagala tudi vodnika PZS Rok Petančič in Franc Gričar.
Planko je opozoril tudi na pogosto napačno poimenovanje. Poti, kot ta, ki vodi iz Cirja na Lisco, so v planinski organizaciji klasificirane kot zelo zahtevne planinske poti, kjer hojo zamenja ali dopolnjuje plezanje, opremljene so z jeklenicami, klini in stopi, da si z njimi pomagamo pri prehodu zahtevnega območja, pomenijo povezavo izhodišča s ciljem in potekajo po naravnih prehodih. Razlikovati jih moramo od ferat, plezališč z varovanjem, ki sodijo med športne objekte v naravnem okolju in niso del planinske infrastrukture. Pri feratah je dodatno vgrajena jeklenica namenjena izključno omilitvi v primeru padca, medtem ko varovala na zelo zahtevni planinski poti pomagajo tudi pri napredovanju.
Slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno, vse več je tujih obiskovalcev, saj se Slovenija promovira kot kot zelena, aktivna, zdrava turistična destinacija, kjer med aktivnostimi v naravi prednjačita planinstvo in pohodništvo. Večji obisk gora pomeni tudi večjo obremenitev za okolje in delovanje planinskih koč in več dela za markaciste. Planinske poti in koče so večinoma v domeni prostovoljnega dela planinskih društev in njihovih članov, a breme postaja preveliko, zato je planinska zveza na več področjih aktivna pri pridobivanju sredstev. "Kljub dolgoletnim prizadevanjem nam še ni uspelo zagotoviti sistemskega finančnega vira za vzdrževanje planinskih poti in koč, ostajamo prepuščeni prostovoljnemu delu in dobri volji lokalne skupnosti. Izsledki lanske študije ekonomskih in družbenih učinkov planinstva so pokazali, da so prihodki v turizmu zaradi planinske dejavnosti vsaj 120 milijonov evrov letno, a ker rezultatov razgovorov z državo še ni, smo aktivni sami. Sodelujemo z različnimi partnerji, ki so spoznali dodano vrednost planinstva in so v to pripravljeni vložiti finančna sredstva. V sodelovanju s Športno loterijo stavimo na dobro in smo izdali Planinsko srečko, del prihodkov od katere bo namenjen obnovi planinskih koč in poti, že dolgo pa uspešno sodelujemo z Zavarovalnico Triglav, ki bo pod okriljem akcije Očistimo naše gore tudi letos namenila sredstva za obnovo planinske poti, ki jo bodo v akciji naj planinska pot izglasovali planinci."
Z nakupom Planinske srečke, ki stane en evro, tudi kupci prispevajo za obnovo planinskih poti in koč, najti pa jo je na vseh prodajnih mestih Športne loterije, na spletni strani www.e-stave.com, od 17. junija bo na voljo tudi v Planinski trgovini PZS. Markaciste in razvoj njihovega dela podpira tudi akcija Očistimo naše gore, ki sofinancira izobraževanje za markaciste in letos že drugič s PZS izbira naj planinsko pot - planinci lahko še do 25. junija glasujejo za eno izmed enajstih predlogov poti, ki so potrebne vzdrževanja, planinsko društvo zmagovalne poti pa bo prejelo sredstva v višini 3000 evrov za obnovo in vzdrževanje, potem ko so lani s PD Celje Matica obnovili pot od slapa Rinka do Frischaufovega doma na Okrešlju. Deseto sezono akcije Očistimo naše gore bo zaznamoval tudi postopen umik podajnikov s plastičnimi vrečkami, ki so bili nameščeni na številnih planinskih kočah.
Ključne besede: gore, zima, poletje, gorski reševalci, planinska zveza Slovenije
