Projekt Narava in mesto vse do konca maja

24. 05. 2019 ob 08:28 Zanimiva predavanja na temo podnebnih sprememb in hortikulture Ključne besede: Narava in mesto, projekt V sklopu celomesečnega projekta Hortikulturnega društva Maribor z naslovom NARAVA IN MESTO/ SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI ČAS  bo danes v Vetrinjskem dvoru,  ob 17. uri zanimivo predavanje.  Hortikulturno društvo Maribor s partnerji in podporniki, nadaljuje svoje aktivnosti vezane na 150. obletnico svojega delovanja. Projekt NARAVA IN MESTO/ SPREMINJANJE URBANE NARAVE SKOZI ČAS vključuje tudi zanimiva predavanja na temo podnebnih sprememb in hortikulture v najširšem interdisciplinarnem smislu. Projekt je sofinanciran v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov varstva okolja in ohranjanje narave v MO Maribor za leto 2019 ter poteka pod pokroviteljstvom župana MO Maribor, g. Saša Arsenoviča. Tokrat se nam predstavlja dr. Matej Hriberšek, prevajalec iz latinščine, prejemnik Jermanove nagrade za prevoda enciklopedičnega Naravoslovja Plinija St. in avtobiografske kompilacije Žige Herbersteina Ljubemu zanamstvu. Področja, s katerimi se strokovno ukvarja: grška slovnica; latinska slovnica; zgodovina latinskega jezika; srednjeveška latinščina; zgodovina srednjeveške latinske književnosti; latinska ustvarjalnost na Slovenskem; prevajanje iz klasičnih jezikov; zgodovina prevajanja iz klasičnih jezikov; specialna didaktika klasičnih jezikov; zgodovina klasične filologije; zgodovina šolstva; slovaropisje; antična in srednjeveška retorika; latinska metrika; grška metrika. Plinij st. je pri svojih virih uporabil izsledke okoli 512 rimskih in grških avtorjev. Vseh knjig Naravoslovja Plinija st. je sedemintrideset. Plinij st. je pri žuželkah postavil čebele na prvo ali najpomembnejše mesto. Plinij st. po izobrazbi ni bil naravoslovec in se tudi ni ukvarjal z naravoslovjem, bil pa je navdušenec nad naravo in naravnimi fenomeni. KRATEK SPREHOD SKOZI NARAVOSLOVJE ANTIČNEGA SVETA: PLINIJ STAREJŠI IN NJEGOVO NARAVOSLOVJE  Fascinacija nad naravo, njenimi lepotami in vsem, kar nam daje za življenje, ni značilna samo za sodobni čas, ampak je enako razvnemala raziskovalno dejavnost in burila domišljijo že v antiki. Čeprav se je ohranilo nekaj markantnih del s področja naravoslovja (na primer Aristotelova dela s področja naravoslovja), je večina tedanje znanstvene in strokovne literature neohranjena in najbrž za vedno izgubljena. A posebno mesto pri ohranjanju antične vednosti in sveta okoli nas zaseda rimski pisec Plinij Starejši, avtor obsežnega dela z naslovom Naravoslovje, ki je s 37 knjigami obsega eno najobsežnejših del antike, vsekakor pa najobsežnejše ohranjeno prozno delo rimske književnosti. Kdo je bil Plinij, kakšen je pomen tega pisca, čigar neukrotljivo žeja po vedenju in spoznavanju je bila delno kriva tudi za njegovo prezgodnjo smrt (umrl je ob izbruhu Vezuva l. 79 po Kr.), in kaj prinaša njegovo Naravoslovje, ki s svojo vsebino in ekstenzivnostjo še danes žanje občudovanje, bo tema predavanja dr. Mateja Hriberška, predavatelja za latinski in grški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tako Borut Ambrožič ml., predsednik Hortikulturnega društva Maribor.