22. 03. 2019 ob 09:28
Pod preprogo skrita ekološka bomba v gramoznicah
Ključne besede: Dravkso polje, gramoznica
Letos poleti bo minilo 30 let, odkar je Spodnje Podravje prizadelo eno najbolj akutnih onesnaženj pitne vode v Sloveniji. Pesticidi in kemikalije, ki so jih odlagali v gramoznice na Dravskem polju, so se izpirali v podtalnico. Glede na to, da se temeljita sanacija odloženih nevarnih odpadkov ni izvedla, se koktajl pesticidov verjetno še danes izceja v zaloge podtalne vode. Da je s podtalnico nekaj narobe, so v bližini Brunšvika začeli ugotavljati že okrog leta 1983. Šest let kasneje so prižgali rdeči alarm in številnim gospodinjstvom v regiji prekinili dobavo pitne vode iz javnega vodovoda.„Meritve so pokazale, da je kontaminirano celotno območje južnega dela Dravskega polja. Oblast je zaradi ekološke katastrofe razglasila izredno stanje, zaprla vse vodovode in začela prebivalstvo oskrbovati s pitno vodo s cisternami. Preiskava je pokazala, da so vir onesnaženja opuščene gramoznice, v katere so odlagali vse mogoče strupe. Jedro te ekološke katastrofe je bila Kozoderčeva jama, v kateri je 50.000 ton kontaminirane zemljine. Ko so opravili testni izkop z bagri, so v jami našli tudi različna olja, razne črne mase, stisnjeno embalažo in sode. Analize so pokazale izjemno heterogenost v porazdelitev strupov ter obsežne ostanke sežiganja. Pričevalci so mi povedali, da se je v jami izvajalo redno sežiganje strupov in da se je takrat iz nje valil črn dim. Po pripovedovanju ljudi so strupe v jamo največkrat dovažali kar s cisternami in kamioni. O obsegu in kritičnosti onesnaženja v Kozoderčevi jami priča podatek, da povprečna koncentracija pesticidov v zemljini za več stotisočkrat presega še dopustno. To pomeni, da kontaminirana zemljina ne sodi niti na odlagališče za nevarne odpadke, pač pa naravnost v posebno sežigalnico za prst. Toda takšne sežigalnice pri nas ni, najbližja primerna je v Nemčiji,“ je navedel Komat.
