Ptujski kmetje za zagotovitev stoodstotne sledljivosti mesa

26. 02. 2019 ob 08:38 Kakovost vsem potrošnikom Ključne besede: Meso, sledljivost, Ptuj Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Ptuj in predstavniki tamkajšnjih zadrug so na  seji sveta območne enote med drugim razpravljali o problematiki sledljivosti mesa in od odgovornih v državi zahtevali, da zagotovijo stoodstotno sledljivost porekla mesa in izdelkov ter kakovost vsem potrošnikom, tako posameznikom kot javnim zavodom. Kot je na seji povedal direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Branko Ravnik, je evropska zakonodaja, ko gre za zagotavljanje sledljivosti z namenom zagotavljanja varne hrane, urejena, ni pa popolna, v kar smo se nedavno lahko prepričali na primeru afere s poljsko govedino. "Je kar nekaj težav in nepojmljivo je, da se kaj takega zgodi v evropskem sistemu, ki ga označujemo kot vrhunskega in delujočega. Zato je naša naloga potrošnikom svetovati, da zaupajo tistim sistemom, ki so bolj dodelani in slovenski zagotovo je," je dejal Ravnik. Še najbolje so namreč po njegovem stvari urejene pri prostovoljnih shemah, zato so se pri njihovi shemi Izbrana kakovost odločili, da je poreklo ena od pomembnih informacij, na podobnem principu pa temelji še kar nekaj shem kakovosti v drugih državah. V KGZS zato pričakujejo resen razmislek in vzpostavitev sistema označevanja porekla do končnega potrošnika tudi pri izdelkih in gastronomiji. Na evropski ravni to poskusno že teče v Franciji, kjer so sprejeli zakon, po katerem mora biti tudi v restavracijah na meniju označeno poreklo surovine, ki je gostu dana na mizo. Kot je dejal Ravnik, je problematična tudi ureditev, po kateri je izdelek, ki je nekoliko predelan ali zgolj zapakiran v Sloveniji, že slovenski izdelek, saj je to po njegovem zavajajoče. Pomembno se mu zdi tudi vodenje masnih bilanc, ki bi na ravni države dale informacijo o tem, koliko mesa v Sloveniji pridelamo, porabimo, izvozimo ali uvozimo, da bodo masni tokovi v državi bolj jasni in bo ta informacija na voljo tudi potrošnikom. Lotiti pa se je po njegovem treba tudi osveščanja potrošnikov, da bi tovrstne informacije bolj odločno zahtevali, saj bo tako tudi zakonodajalec imel več volje, da zadeve uredi. Ob tem je dodal, da brez krepitve v agroživilski verigi ne bo šlo. "Če bodo razmere še naprej take, kot so trenutno v prašičereji, potem ne bo pomagalo nobeno označevanje, saj ne bo česa prodajati," je dodal Ravnik. Dejstvo, da potrošniki vendarle postajajo vse bolj občutljivi na to, kaj kupujejo in kaj zaužijejo, je po Ravnikovih besedah pozitiven signal za dolgoročno možnost uspeha slovenskega kmetijstva, saj se bo tako ekonomski položaj posameznih panog vendarle izboljšal.