Pustila sem sanjsko službo, zaradi ene osebe! Naredila mi je nekaj nedopustnega, zaradi česar me je še danes sram ...

24. 01. 2019 ob 10:50 Odšla s solzami v očeh, zaradi izživljanja direktorice Ključne besede: denis, avdić, show, radio 1, mobing, delo, mučenje, služba, depresija, izkoriščanje Mobing oz. trpinčenje ali zživljanje na delovnem mestu je tujka za neetično, ponižujočo in sovražno komunikacijo med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi v obliki psihičnega nasilja na delovnem mestu, ko oseba ali večja skupina oseb psihično zlorablja posameznika in ga spravlja in ohranja v položaju nemoči. Mobing na delovnem mestu ni novost in se dogaja že precej časa, le o tem se ne govori na glas.V Denis Avdić Showu so to jutro spregovorili o temi, ki se tiče vseh nas in je včasih o njej še vedno težko govoriti, saj se bojimo, da bi zaradi tega izgubili delovno mesto ali bili na slabem glasu. Poslušaj avdioPoslušalci o mobinguPrejeli smo nekaj klicev poslušalcev, ki so se z mobingom že srečali, pisala pa nam je tudi poslušalka in naša bralka, ki je želela ostati aninomna, zgodbo pa bi rada delila z javnostjoOpravljala sem sanjsko delo, za katerega sem pošteno garala in v njega vložila svoje sanje ter upe. V 7 letih ni bilo dneva, ko ne bi vstala z nasmehom na obrazu in odšla delat. Dobro sem se počutila tako v službi, kot med sodelavci in vse sem opravljala z lahkoto do dne, ko je naš kolektiv dobil novo direktorico. Od znanke sem izvedela, da gre za precej zaje*abno žensko in da je zaradi nje že marsikdo pustil službo ali celo zbolel na živcih. Zasmejala sem se in rekla, da jaz teh težav nimam, saj sem mnenja, da, če si ti dober do drugih, so tudi oni do tebe. A si nisem mislila, da se bom pri besedah tako močno opekla. Začelo se je že prvi dan njenega delovnega dne, ko je razporedila urnike tako, da nisem bila v enem mescu niti enega vikneda prosta. Vprašala sem jo, zakaj je temu tako in mi je zabrusila, da če mi kaj ni v redu, lahko grem. Obstala sem in pokimala, saj je šlo za delo, kjer sem dobro plačana in ga rada opravljam. A se je spremenilo tudi to. Naslednja plača je bila kar 150 eur manj in ni mi bilo jasno od kje. Mislila sem si, da gre za računsko napako, zato sem šla do nje, ko mi je rekla, da so z menoj same težave ter nonstop iščem prepire. Od šoka nisem vedela, kaj naj rečem in sem odšla iz pisarne. Naslednji dan, ko sem prišla na delovno mesto, mi je poklicala na samo in mi rekla, da opaža, da sem zelo nezainteresirana za delo ter bi bilo dobro, da sem nekaj časa v skladišču, da ugotovim, če sem res za to podjetje. Dodala pa je še: ''Nič ni narobe, če si len ali enostavno nimaš znanja, ampak malce več bo pa treba pokazati, da vas ne bom rabila odpustiti!'' To mi reče nekdo, ki me ne pozna, ne ve, kako zelo sem garala za to delovno mesto in čemu sem se odpovedala?!? S solzami v očeh sem odšla in opravila delo v skladišču, za katerega sploh nisem bila usposobljena.Nato mi je zbolela dveletna hčerka in sem jo prosila, za dopust, ker sem mama samohranilka, ko mi je zabrusila, da naj si zrihtam varstvo ali pridem na delo, če ne želim leteti. Res sem to naredila, saj sem se bala da bi izgubila delo. To in še več je trajalo skoraj pol leta, ko sem s solzami v očeh hodila v službo in imela mesečno prosti le dve nedelji. Tistega dne, ko sem dala odpoved, pa je bil moj najhujši dan. Prišla sem v službo, ko me je poklicala v pisarno. Tam sta sedela še en direktor in inšpektorica. Rekla mi je, da sliši od strank da sem čudna, napadalna, nenehno slabe volje in je nekaj narobe z mano, zato želi, da mi pregledajo omarico. Rekla sem, da lahko brez težav. Takrat sem obstala. V moji omarici je bila vrečka trave in njena zlata verižica, ki jo je nekaj dni nazaj izgubila na parkirišču. Podtaknila mi je vse to in me brez slabe vesti obtožila! Nisem vedela, kako naj se zagovarjam in kaj naj rečem na to, saj mi ne bi verjeli. Direktor, ki je verjel vame in mi omogočil to delo, me je gledal z gnusom v očeh. Si morate misliti, kako nizkotno sem se počutila?! Vseeno sem ju poskusila prepričati, da so mi podtaknili, a sem tako jokala, da je bilo videti, kot, da sem res malce neprištevna. Pogedala me je in dejala, da se lahko brez težav pogovorim z njo in da če potrebujem denar ali psihiatra, mi lahko pomaga. Mislila sem, da se mi bo zmešalo in ji bom glavo odtrgala pred vsemi, a točno to je hotela doseči: Da znorim! Pa nisem! S solzami v očeh sem rekla, da ne zmorem več in dala odpoved. Od takrat je že dve leti in še vedno nisem našla dela, sem na sociali in redno hodim na pogovor k psihiatru. Ne morem verjeti, da se je to zgodilo meni pa se je. Kasneje sem izvedela, da je bila poslovodja ljubosumna na ženske, ki so bile lepše od nje, čeprav se nisem imela za lepotico, lahko rečem, da sem imela vsaj 20 kilogramov manj kot ona, bila sem priljubljena pri sodelavcih in od strank prejela pohvale, kar ji je šlo v nos. Zaradi svojega urejenega videza in prijaznosti sem bila ob službo in pristala pri psihiatru.