Radio1_v_zivo


Ljubezen & seks | 22. 12. 2018 3:54
"NE RABIM BOŽIČA, RABIM TIČA!" mu je zabrusila. Njegove reakcije ni pričakovala, sedaj pa se BOJI ...
Bralka ISKRENO o svojem partnerju Petru, ki se je vselil k njej po le nekaj mesecih zveze
Ključne besede:     božič    prazniki    pismo    iskreno
Je ravnala prav?

Na Facebook Radia 1 nam je pisala bralka, ki želi ostati anonimna in nam zaupala svojo zgodbo, za katero sama pravi, da ji je spremenila življenje. 

 

***

Ne me narobe razumet, rada imam praznike in s tem povezano evforijo, ki jo decembra spremljamo na vsakem koraku. Kuhano vino, lučke, božične pesmi tisoč in enkrat vsak dan. Ni panike, vse to prenesem, pač pride v paketu s tem časom, ampak vse ima svojo mejo.


Naj obrazložim. Sem dobro situirana ženska stara 32 let, brez otrok, brez kredita in sem lansko poletje spoznala moškega, za katerega sem bila prepričana, da je moja sorodna duša. Recimo mu Peter. Peter je star 35 let, je ločen, brez otrok, brez kredita in tudi brez stanovanja, do lanskega oktobra je namreč še vedno živel pri svojem očetu (mamo je izgubil v najstniških letih). Zakaj do lanskega oktobra? Ker sva se zelo hitro odločila, torej po le nekaj mesecih zveze, da poskusiva z življenjem v dvoje. Sama sem pristaš tega, da človeka najbolje spoznaš, ko živita skupaj, zato sem bila nad idejo navdušena. Tudi Peter ima, tako kot jaz, zelo rad seks, zato si lahko predstavljate, da so bili najini skupni trenutki pod isto streho zelo aktivni in intenzivni. 

 


K meni se je preselil lanskega oktobra in sprva je bilo vse skupaj izredno prijetno ter prav nič naporno, samo porno, če me razumete, hehe. Bila sva kot zajčka, seksala sva večkrat na dan in se pri tem ne fokusirala zgolj na spalnico, temveč sva se vroče ljubila tudi v vseh ostalih prostorih mojega stanovanja. 
Potem pa je prišel december in z njim Petrova neverjetna fascinacija nad vsem kar je vsaj malo povezano z božičem.


Prvi šok sem doživela v začetku decembra, ko se je Peter proti večeru vrnil iz službe. Do tistega dne sva imela že kar tradicionalni obred, da ga pričakam v spalnici pomanjkljivo oblečena in se nato predajava strastem ter nežnim objemom. A takrat je bilo drugače. Peter je prišel domov s štirimi velikimi vrečami božičnih okraskov in raznoraznih materialov. Sama sem do njegove vselitve vsako leto okoli božiča pač postavila smrečico z lučkami, kaj več od tega pa ne.


"Bejbi, prinesel sem materiale za izdelavo adventnega venčka! Poglej, kako luškane svečke sem našel," je z žarečimi očmi hitel razlagati ter me povsem zmedel. Iz vreč je začel na jedilno mizo postavljati vse mogoče materiale in pripomočke ter namesto, da bi me zgrabil in si me vzel kar tam v kuhinji, kot nama je bilo to pogosto v navadi, je začel z ustvarjanjem adventnega venčka. Tistega večera nisva seksala, saj je Peter venček delal pozno v noč, sama pa sem se po par kozarcih vina razočarana in sama odpravila v posteljo.


Naslednje dneve sva se vrnila v najin običajni ritual in manjko seksa je bil pozabljen. Pač morate razumeti, da sem ženska, ki je nora na seks in vse, kar sodi zraven. Težko preživim dolgo brez, zato mi je seks, poleg iskrenosti in komunikacije, med TOP 3 lastnostmi zdravega razmerja. Potem pa je Peter ponovno začel s svojimi forami.

 

Pride vikend, prižge prvo adventno svečko in mi reče: "Kaj, če bi spekla danes piškote? Imam recept za ajdove s cimetom." Skoraj sem izpljunila vino, ki sem si ga malce pred tem natočila, ponavadi sem piškote kupila v trgovini in jih nisem pekla, ali pa sem za domače dobrote preprosto obiskala svojo mamo, ki me decembra vedno razvaja s poticami in podobnimi sladkimi pregrehami. Tudi tistega dne nisva seksala, so bili pa piškoti dobri. 

 



Naslednje dneve sva sicer preživela skupaj, ampak prav vsak dan je bil božično okrancljan. Tisoč in ena božična pesem, piškoti, svečke, kuhano vino tu, kuhano vino tam, kupovanje daril, vmes je izdelal še čestitke in na balkon namestil verigo ne vem, 5.000 jebenih lučk! Ves prosti čas je posvetil vsemu božičnemu, meni pa ga je zato namenil bistveno manj kot sicer. Bila sem že pošteno nasikana, saj nisem vajena takšne suše, če me razumete, zato sem se odločila, da se z njim pogovorim. Ko sem mu omenila, da me moti dejstvo, da je bolj navdušen nad nad božičem in kot nad mano, je totalno znorel, češ kakšna sem in mi zabrusil, da sem brez duše. Kako prosim? Sem brez duše, ker ne pečem piškotov in ne prepevam na ves glas Cin, cin, cin, zvončki pojejo? 

 

"Oprosti, ampak si zelo čudna! Kako si lahko tako nastrojena proti božiču? Pa tako sem se veselil, da bi te peljal k polnočnici!" je razočarano dejal in začel mešati testo za piškote. Potem pa se mi je zmešalo!

 

"Peter, jaz ne rabim božiča, jaz rabim tiča! Tvojega! Edina polnočnica, ki jo hočem, je polnoč preživeta s tabo v postelji, kjer se lahko derem O, moj bog, če te to rajca! Koliko jebenih piškotov lahko človek zamesi v enem tednu, da je srečen? Kolikokrat moraš zapeti Last Christmas, da se ga naveličaš? In pri milem Bogu, kakšen moški peče piškote, namesto da bi pofukal svojo žensko?!"

 

Peter je prenehal z mešanjem in me jezno pogledal. Brez besed je stopil k meni, me zgrabil okoli pasu in začel z mene trgati oblačila. Če bi rekla, da je bil tisti seks najboljši seks mojega življenja, ne bi pretiravala. Celo noč sva se predajala en drugemu in na koncu izmučena od vseh orgazmov, zaspala.

 

 

Ko sem se zjutraj še vedno omotična od razburljive noči zbudila pa šok. Čeprav je bil vikend in sva navadno s Petrom ob vikendih rada poležavala, pa sem bila tokrat v postelji sama. Z začudenjem sem vstala in se sprehodila do kuhinje. Dišalo je po cimetu. Na mizi me je čakal krožnik s piškoti, zraven pa listek, na katerem je pisalo:

 

"Tiča si dobila, božič pa preživi sama. Srečno. Peter" 

Od tiste noči naprej ga nisem več videla, niti slišala, na moje klice in SMS-e ni več odgovarjal. Od skupnih prijateljev sem le slišala, da sem ga razočarala, a si je nekaj mesecev kasneje našel drugo. Od takrat sem sama. Tako je, minilo je leto dni in še kar ga pogrešam. Tudi seksati ne morem več z drugimi. In kar je najbolj nenavadno, letos sem celo sama naredila adventni venček in po njegovem receptu spekla ajdove piškote s cimetom. Ne morem si pomagati, da se ne bi prav v teh dneh, ko mineva leto dni od najinih zadnjih trenutkov skupaj, pogostokrat vprašala, če sem pretiravala in naredila napako. Nikoli več mi ne bo spekel piškotov, jaz pa se bom očitno vsak božič spomnila nanj.