Radio1_v_zivo


| 12. 12. 2018 6:14
V gorah je zima!
Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere, na kar moramo biti ustrezno pripravljeni
Ključne besede:     gore    zima    gorski reševalci    PZS    sneg
Za obisk gora pozimi je potrebna popolna zimska oprema%2c ki jo moramo znati tudi uporabljati (foto Manca Čujež)

Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere, na kar moramo biti ustrezno pripravljeni in se v gore odpravljati načrtovano in odgovorno, ob vsem pa ne smemo pozabiti na spoštovanje narave. Planinska zveza Slovenije (PZS) in Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) sta na novinarski konferenci 11. decembra na Krvavcu predstavili mednarodni dan gora 2018, trenutne razmere v gorah, obvezno opremo in njeno uporabo, statistiko reševanja v gorah v letu 2018, napotke za nepričakovano bivakiranje in priporočila za varno turno smučanje.
Sneg je pretekli konec tedna še malce pobelil slovenske gore, in četudi je stopnja nevarnosti snežnih plazov po petstopenjski evropski lestvici majhna oz. prve stopnje, to ne pomeni, da nevarnosti ni, je opozoril Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor: "V gorah je sneg, ki pa je precej spihan in posledično skorjast in trd. Zaradi napihanega snega mestoma obstaja možnost, da se ob večji obremenitvi spelje kloža. Previdnost velja tudi tam, kjer ni snega, je pa podlaga zaradi nizkih temperatur pomrznjena ali pa se pod listjem skriva led, ki pomeni tveganje za zdrs. V zadnjih dneh je v sredogorju in visokogorju prisoten tudi močnejši veter in velja previdnost, saj nas lahko na izpostavljenih področjih hitro vrže iz ravnotežja, hkrati pa intenzivno ohlaja telo, sploh če se ne gibamo. Upoštevajmo tudi, da so krajši dnevi in da je dokaj pogost spremljevalec gora v zimskem času megla ali slaba vidljivost, ki zahteva izkušenega planinca in bogato znanje orientacije - mobilne aplikacije niso rešitev."
Šerkezi za obisk gora svetuje popolno zimsko opremo - lavinski trojček, cepin, dereze in čelado. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč. Poleg specialne opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je tudi zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo pa niti na rezervna oblačila in na dejstvo, da je večina planinskih koč zaprta in da zaradi tega potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku. "V poplavi raznovrstne opreme se je treba zavedati, da opreme ni pomembno le imeti, ampak jo znati tudi uporabljati. Pogosto srečujemo planince, ki sicer imajo vso potrebno opremo, je pa njena uporaba neustrezna. Hoja v gore pozimi zahteva posameznika, ki ima poleg dobre fizične pripravljenosti tudi veliko mero znanja alpinistične tehnike, izkušenj in znanj - o plazovih, hoji po različnih vrstah snega, ledu, zaščiti pred mrazom in vetrom, orientaciji … Sicer je bolje, da si izbere lažje cilje, na zahtevnejše pa se odpravi z vodnikom PZS ali gorskim vodnikom," še dodaja.
"Če zgrešimo pot oz. gaz zaradi megle, teme, sneženja, in ko nam tavanje sem ter tja jemlje energijo, se odločimo za nenačrtovano bivakiranje, kar sicer lahko preprečimo s pravilnim načrtovanjem ture, pravočasno prekinitvijo vzpona in vrnitvijo v dolino ter znanjem uporabe GPS-a. Bivakiranje pomeni preživeti noč na prostem v upanju, da se bodo naslednje jutro razmere izboljšale. Prostor za bivak si izberemo na varnem mestu, izogibamo se strmin in grebenov. Najpomembneje je, da smo v bivaku zaščiteni pred vetrom, zaradi katerega se izredno hitro ohlajamo," je razložil Jani Bele, predsednik Komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije. V gozdu ja za bivak primerna luknja okoli debla smreke, v rušju si z nalomljenimi vejami naredimo zaklonišče. V takih primerih vidimo, kaj pomenijo rezervna oblačila in nekaj pripomočkov, ki naj bi jih imeli vedno s seboj: alufolija ali črna plastična vreča, sveča, vžigalice. Če imamo cepin in plazovni trojček, skopljemo luknjo v sneg, s plazovno sondo ali smučarsko palico poiščemo najdebelejšo snežno odejo - največkrat je to kakšen zamet - in začnemo kopati z lopato ali cepinom. Pazimo, da se ne spotimo. Ko smo zaščiteni pred vetrom, lahko še malo razširimo prostor v notranjosti. Prižgana sveča dvigne temperaturo za nekaj stopinj in nam olajša čakanje, lahko tudi malo zadremamo, svetuje gorski reševalec. 
Gorski reševalci iz leta v leto posredujejo pogosteje. "V letu 2018 smo po številu reševalnih akcij presegli lanskoletno število. Do desetega decembra 2018 je bilo opravljenih 519 akcij, medtem ko lani vse leto 510. V dolino smo žal prinesli 31 mrtvih (lani 28), od teh je bilo 14 tistih, ki so se ukvarjali s katero od gorniških dejavnosti," je kratko analizo podal Bele in nanizal izstopajoče nesreče: "Na začetku glavne planinske sezone je bilo kar nekaj reševanj, ker so planince na poteh, ki potekajo po severnih straneh gora, neopremljene 'presenetila' snežišča. No, o presenečenju bi lahko govorili, če tam snežišč ob tem času ne bi bilo. Prav tako je bilo ob tem času veliko onemoglih planincev, ki v zimskem času verjetno niso hodili po gorah in so si zadali pretežke cilje. Zabeležili smo tudi večje število težkih nesreč v plezalnih smereh." Kljub obilnim snežnim padavinam v pretekli zimi na srečo zaradi plazov ni bilo smrtnih žrtev, zabeležili so le pet posredovanj zaradi plazov, čeprav je bilo takih dogodkov znatno več. Mnogo dogodkov se je v plazovih srečno končalo predvsem zaradi uporabe plazovnega trojčka in upoštevanja napotkov, ki se jih dobi na usposabljanjih.
Da bi bilo nesreč v gorah manj, velja upoštevati priporočila Združenja planinskih organizacij alpskega loka (CAA) za varno turno smučanje, s katerimi se želi tudi PZS aktivno odzvati na tveganja, prisotna v gorah pozimi. Stroka priporoča, da se v gore odpravite zdravi in telesno pripravljeni, turo natančno načrtujete, pravilno uporabljate vso potrebno opremo, se seznanite s snežnimi razmerami in ocenite tveganje pred plazovi, na turi pa ste pozorni na orientacijo in postanke, ohranjate razdaljo med člani skupine, se izogibate padcem, smučate v majhnih skupinah in ne sami, hkrati pa tudi spoštujete naravo. Generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Planko je poudaril: "Poleg smuči, palic in kož so nepogrešljiva oprema tudi plazovna žolna, lopata in sonda, zraven sodijo še komplet prve pomoči, bivak vreča in mobilni telefon. Ko se odpravimo na zahtevnejši teren, so obvezni dereze, cepin, srenači in čelada. Vso opremo je treba že doma preveriti in jo po potrebi nastaviti. Plazovni nahrbtnik poveča možnost preživetja, če nas odnese snežni plaz, nismo pa z njim varnejši oz. njegova uporaba ne pomeni, da lahko gremo na turo ob večji izpostavljenosti snežnim plazovom in več tvegamo. Ker veliko turnih smučarjev odhaja na smuko v tujino, si je zaradi morebitnega reševanja v primeru nezgode pomembno urediti ustrezno zavarovanje. Z včlanitvijo v enega izmed 289 planinskih društev sta zagotovljena tudi nezgodno zavarovanje ter zavarovanje za stroške reševanja in zdravljenja v tujini s 24-urno asistenco."