Mariborska univerzitetna knjižnica

28. 11. 2018 ob 08:57 30 let od selitve v sedanjo stavbo Ključne besede: Maribor, selitev, knjižnica Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM)  z nizom dogodkov obeležuje 30-letnico preselitve v novo namensko zgradbo na Gospejni ulici. S pisateljema Andrejem Brvarjem in Tonetom Partljičem so  spregovorili o pomenu knjig in knjižnic, z nekaterimi drugimi sogovorniki pa o prihodnosti knjižničnih zgradb v spreminjajočih se časih. Od ustanovitve leta 1903, ko je bila ustanovljena kot Knjižnica Zgodovinskega društva za Spodnjo Štajersko, se je poznejša Študijska knjižnica, Visokošolska študijska knjižnica v Mariboru in od leta 1975 Univerzitetna knjižnica Maribor selila po različnih lokacijah. Šele zadnja selitev iz Prešernove ulice, kjer je domovala od leta 1952, v Gospejno ulico je bila selitev v zgradbo, namensko zgrajeno za knjižnico. Prizadevanja za njeno preselitev na današnjo lokacijo so se pričela že sredi 70-ih let 20. stoletja. Po navedbah UKM so temeljila na premišljenem načrtovanju knjižničarjev, zlasti tedanjega ravnatelja Bruna Hartmana, ki je v danih okoliščinah znal povezati vse potrebne dejavnike, da je v začetku 80-ih stekla priprava območja bodoče gradnje, v drugi polovici 80-ih pa gradnja sama. Slovesno odprtje nove knjižnice je bilo 25. novembra 1988. Selitev je trajala le dober mesec in je veljala za velik podvig. Simbolno jo je zaznamovala v spomin Mariborčanov globoko usidrana "živa veriga", v kateri so knjižničarji, meščani, politiki, profesorji, študenti, dijaki in drugi 4. oktobra 1988 iz rok v roke skozi večji del starega mestnega jedra prenesli del knjižničnega fonda s Prešernove v Gospejno ulico.UKM je osrednja univerzitetna knjižnica Univerze v Mariboru, hkrati pa tudi varuje kulturno dediščino in domoznansko dokumentacijo Maribora in širše regije. Med drugim se ponaša z Avstrijsko čitalnico, ki je edina takšna v Sloveniji, ter Maistrovo knjižnico, ki je bila pred dnevi razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.