Ganljiva zgodba Slovenca, ki je v trgovini srečal starejšo gospo: ''Kam smo prišli ljudje? Pa to je adijo!''

25. 10. 2018 ob 09:30 Matej je delil na svojem Facebooku zgodbo, ki jo je doživel nekaj dni nazaj Ključne besede: gospa, trgovina, kava, pokojnina, denar, revščina, Matej, Hartman, Facebook, resnično, Slovenija Nekaj dni nazaj smo na spletu zasledili žalostno, a hkrati ganljivo zgodbo, ki jo je na svojem Facebook profilu objavil Matej Hartman. V trgovini je srečal starejšo gospo, ki si je po skromnem nakupu želala privoščiti kavico na kavomatu, a ji ni zneslo. Kako ji je pomagal in kaj želi z zgodbo sporočiti Sloveniji, pa si preberi tukaj:''Definitivno je nekaj narobe v tej, nam ljubi Sloveniji,'' je začel pripovedovati zgodbo Matej, ko je v trgovini srečal starejšo gospo. Zjutraj, tako kot vsak dan, se je odpravil v bližnjo trgovino po Coca Colo in dva energijska napitka. ''Je*at ga, leta, pa premalo spanja, pa rabim eno dozo lahke droge'' je zapisal in nadaljeval: ''Na blagajni pred mano, stoji vmes en gospod in starejša gospa, sključena, pač, plača dve svoji žemlji, nekaj od sadja, v glavnem drobiž, še ni blo 2 evra. Našteje kovance, večinoma baker. Že takrat sem imel čuden občutek, glede vsega, bolečino v sebi, ne vem težko opišem z besedami. Pač filing ... Gospod pred mano zrihta svoje. Jaz tudi.''Nato je šel proti izhodu trgovine, kjer stoji nov kavomat. Ista gospa, ki je bila pred njim v blagajni, stoji pred njim in videti je, kot, da ga ne bi znala uporabiti. Pa vpraša Mateja, ki gre ravno mimo, če morda ve, koliko stane kava in kakšnega okusa je, saj vsi pravijo, kako je dobra. Prijazno ji odgovori, da kave ne pije preveč pogosto in da stane 1 evro ter da ji z veseljem pokaže, kako se uporablja kavomat. ''Gospa me pogleda in že v pogledu vidim globoko žalost, sram, nerodno ji je''. Ker je mislil, da ga ni razumela, je ponovil vprašanje, da ji lahko pomaga. Ko mu je odgovorila, pa ga je zabolelo v dno srca. ''Da, rade volje bi popila kavico,'' je rekla gospa in dodala, da ji je 1 evro res preveč in ji ne znese. Mislila je, da je to zastonj ali pa da stane nekaj drobiža. Odgovorila mu je, da ima dvakrat po 10 evrov, kar je 20 evrov do konca meseca, ko bo prišla nova penzija. ''Ta nanesee 367 evrov, kmečka pokojnina''. doda Matej. ''Od prve vržem tisti evro v mašino, zraven sem imel še okoli 5 ali 6 evrov drobiža, na žalost nič papirnatega in ji to dam v žep. Ko sem videl solze v njenih očeh, preprosto grem, ker bi se lahko zjokal tam''. Se spominja Matej, ki ga je zgodba gospe pošteno ganila, a hkrati tudi prizadela. ''Kam smo prišli ljudje? Pa to je adijo!''''Da ljudje štejejo kovance, da se odrekajo stvarem za en usran evro drobiža. Da vidim še kdaj tisto mamico bogo, stisnem ji 20 evrov iz prve! Pa da sam sebe ne slišim nikoli več jamrat. Res! Pa ni poanta v evru, daleč od tega. Sistem družbenih vrednot je uničen do konca, ej res se mi ne da. Jezen sem, žalosten, razočaran. Slovenija je moja dežela, moja domovina, v srcu mi je. Sistem, predvsem pa ljudje, ki ga ustvarjajo, ki so ga ustvarili ... so pa adijo.''