Radio1_v_zivo


| 4. 10. 2018 12:03
Na Pediatrični kliniki UKC LJ so oddelki pravljično obarvani
Ilustracije Marjance Jemec Božič iz pravljice Josipa Ribičiča Nana, mala opica za sodoben pediatrični pristop obravnave otrok v bolnišnici
Ključne besede:     Pediatrična klinika    UKC LJ    Marjanca Jemec Božič    Josip Ribičič    Nana mala opica    ilustracije
Ilustracije za male junake!

Na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko in Kliničnem oddelku za nefrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana je potekalo slavnostno odprtje poslikav z motivi iz pravljice »Nana, mala opica«. Ilustracije Marjance Jemec Božič iz pravljice Josipa Ribičiča »Nana, mala opica«, bodo omogočile sodoben pediatrični pristop obravnave otrok v bolnišnici: otrokovo pozornost od neprijetnih postopkov diagnostike in zdravljenja bodo preusmerile v domišljijski svet navihane živalske junakinje, ki je številne peripetije uspešno premagala s svojim neuklonljivim pogumom.

»Zdravilno okolje je opredeljeno kot tisto, ki ima negovalen in terapevtski učinek. Dokazano je, da dobro zasnovana bolnišnična okolja lahko zmanjšajo anksioznost in stres bolnikov, pospešijo okrevanje, skrajšajo hospitalizacijo, zmanjšajo uporabo zdravil, zmanjšajo bolečino in spodbujajo občutek dobrega počutja. Na organizacijski ravni takšna okolja lahko prispevajo k zmanjšanju stroškov z izboljšanjem rezultatov zdravljenja bolnikov in izboljšanjem zadovoljstva in produktivnosti zaposlenega osebja. Posebni zdravilni elementi so med drugimi vizualni dražljaji, kot so umetnine. Različni avtorji so ugotovili, da abstraktno umetnost bolniki sprejemajo manj ugodno kot figurativno umetnost. Odrasli preiskovanci so najbolj ugodno odgovorili na umetniške upodobitve narave, otroci bolniki pa na pravljične likovne vsebine. Otroci se v bolnišnici ne počutijo dobro. Pogosto imajo občutja krivde, povezana z negativnimi reakcijami staršev ob pojavu njihove bolezni. Že ob prihodu zaznajo poseben vonj, slišijo jok, občutijo neugodje svojih staršev; obkrožijo jih neznane osebe v belih in svetlo modrih oblačilih, ki jih glasno ogovarjajo in segajo po njih. Še pomembnejše kot strah pred nevarnostjo, so za otroke v bolnišnici namišljene bojazni, plod njihove fantazije, nemoči, da bi razumeli situacijo, nastalo ob njihovi bolezni. Nedvomno ima hospitalizacija na otroka neugodne vplive, zato je pomembno, da jih prepoznamo in, kolikor je le mogoče, ublažimo. Kadar je hospitalizacija nujna, je potrebno ustvariti čim manj travmatične postopke v času otrokovega zdravljenja in vzpostaviti čim bolj humane pogoje bivanja v bolnišnici,« je povedala doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., s KO za nefrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.