Radio1_v_zivo


| 1. 6. 2018 5:26
Robot v UKC LJ
V UKC Ljubljana so dobili najsodobnejši sistem za robotsko asistirane operativne posege
Ključne besede:     UKC LJ    robot    ministrstvo za zdravje    čakalne dobe    operacije
Prve urološke operacije z novim robotom bodo začeli izvajati že v prvi polovici junija.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana predala sistem za robotsko asistirane operativne posege. Sredstva za nakup sistema za robotsko asistirane operativne posege je zagotovilo Ministrstvo za zdravje RS v projektu »Oprema za več JZZ – javno zdravstvenih zavodov«. Vrednost naložbe je 3.172.000,00 evra z DDV. Sistem za robotsko asistirane operativne posege je da Vinci Xi (IS-4000) in je trenutno najnaprednejši sistem, zasnovan za minimalno invazivno kirurgijo. Vključuje zadnje spremembe in izboljšave v konstrukciji in materialih.

V UKC Ljubljana bodo naši specialisti kirurgi s pomočjo robota izvajali urološke operacije prostate, abdominalne operacije, kasneje tudi ginekološke operativne posege. V prihodnosti pa ga bodo uporabljale tudi druge veje kirurgije.

Aleš Šabeder, generalni direktor UKC Ljubljana je povedal: »V UKC Ljubljana smo se že več kot 10 let trudili kupiti robota. Sedaj ga imamo. Sedanja Vlada RS in Ministrstvo za zdravje RS sta nam to omogočila. Danes ga naši zaposleni hvaležno prevzemajo. Ne le zaposleni v UKC Ljubljana, pač pa predvsem tudi bolniki. Kar 73 bolnikov z rakom prostate namreč čaka na operacijo, od tega 34 nad dopustno čakalno dobo. Prve urološke operacije bomo začeli izvajati že v prvi polovici junija. Za letošnje leto jih načrtujemo 100, že naslednje leto pa preko 200. Z današnjo pridobitvijo sledimo svetovnim trendom zdravljenja uroloških obolenj. Vesel sem, da nabava tega robota pomeni pomemben prispevek pri razvoju tudi drugih kirurških strok v UKC Ljubljana, saj si terciarna ustanova to tudi zasluži.«

Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje, je ob slovesni predaji sistema za robotsko asistirane operativne posege povedala: »Zagotavljanje kakovostnih zdravstvenih storitev je v svetu čedalje bolj povezano z uvajanjem novih pristopov in tehnologij v procese zdravljenja. Slovenija se tudi tukaj, kljub temu da so to zahtevne investicije za drage naprave, približuje najbolj razvitim državam. Na področju kirurgije je v svetu že nekaj let uveljavljena uporaba sistemov za robotsko asistirane operativne posege. Doslej je bila pri kirurškem zdravljenju predvsem raka prostate dostopnost robotsko asistiranih posegov v Sloveniji omejena zgolj na Splošno bolnišnico Celje, ki zajema območje približno 300.000 prebivalcev. Z današnjim dnem dobiva najsodobnejši sistem za robotsko asistirane operativne posege Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki pokriva Osrednjo Slovenijo z okrog 700.000 prebivalci. Investicija obsega robotski kirurški sistem ter vzdrževanje opreme za obdobje 7 let po izteku garancije. Vrednost nabave kirurškega sistema je 3.172.000,00 EUR in vključuje tudi instrumente ter dodatke za enkratno uporabo za 120 kirurških posegov. Sistem omogoča uporabo robota na področju urologije in na drugih področjih kirurških specialnosti, tako za odrasle kot tudi otroke: v splošni kirurgiji, ginekologiji, torakalni kirurgiji, kardiokirurgiji, otorinolaringologiji.«

»Sistem za robotsko asistirane operativne posege omogoča dostop v trebušno votlino preko zunanjih odprtin. V primerjavi z odprto operacijo imajo nove metode zdravljenja številne prednosti, kot na primer: manjša je izguba krvi, po operaciji ima pacient manj bolečin, krajša hospitalizacija, estetski rezultat je mnogo boljši, hitrejše je okrevanje in vrnitev v normalno življenje, s tem pa je tudi zdravljenje cenejše, kar kaže dolgoletna praksa v številnih drugih državah. Posegi z robotom bodo v primerjavi s klasičnimi kirurškimi prijemi bistveno prijaznejši, bolj kakovostni in uspešni, manj invazivni. Pacienti gredo po tovrstnih posegih v domačo oskrbo drugi dan po posegu, okrevajo pa le deset dni. Okrevanje po operacijah je pred tem trajalo šest tednov,« je povedal doc. dr. Tomaž Smrkolj, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za urologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana.

 

Asist. Simon Hawlina, dr. med., FEBU, s KO za urologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana je poudaril: »S sistemom za robotsko asistirane operativne posege bomo na sodoben način opravili številne urološke operacije z boljšim uspehom kot do sedaj. Svetovni trend urologije kaže, da je prihodnost v robotsko asistirani kirurgiji. Urologija je veda, ki kliče po teh metodah. V UKC Ljubljana smo prenesli kar nekaj laparoskopskih novih metod in jih tudi uspešno uvedli, tako da je urološka klinika sposobna opravljati vse vrste posegov na uroloških organih. S pridobitvijo robota smo tudi razširili spekter operacij, saj je to pomemben prispevek k razvoju kirurgije prostate kakor tudi k razvoju drugih kirurških strok.« Asist. Simon Hawlina, dr. med., predstavnik minimalne invazivne diagnostike in novih tehnologij zdravljenja, je na slavnostni predaji predstavil delovanje robota in z njim simbolično prerezal trak.

 

Nakup opreme za Univerzitetni klinični center Ljubljana obsega dobavo in montažo opreme v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Vključuje namestitev in/ali vgradnjo oziroma montažo dobavljene opreme, integracijo z obstoječim HIS in EDMO sistemoma, zagon in preizkus delovanja, preverjanje doseganja zahtevanih parametrov, izvedbo meritev vseh izvedenih instalacij (elektro, medicinski plini – vsi) s preverjeno opremo, funkcionalni preizkus vse dobavljene opreme, predajo vse tehnične dokumentacije za uporabo, obratovanje in vzdrževanje, šolanje uporabnikovega osebja, primopredajo vse dobavljene opreme uporabniku, odpravo napak v času garancijskega roka, ki prične teči s primopredajo opreme, vzdrževanje opreme v garancijskem roku.

Preventivno vzdrževanje pomeni zagotavljanje izvajanja rednega in izrednega vzdrževanja, število rednih vzdrževalnih servisov po navodilih proizvajalca (najmanj enkrat letno), vključno z vsemi rezervnimi deli (tudi dragi rezervni deli) in potrošnim materialom, stroški dela in potnimi stroški; npr.: kontrolo stanja opreme in njene funkcionalnosti, odkrivanje napak in odprava le teh, preverjanje in optimiranje funkcijskih parametrov delovanja, čiščenje in kontrola opreme. Izredno vzdrževanje pomeni servisna popravila/odpravo napak na opremi z zamenjavo iztrošenih, okvarjenih delov in večjega potrošnega materiala za predmetno opremo ter vzpostavitev naprav v fazo pravilnega in brezhibnega delovanja.