ENA SAMA BESEDA je tej ŽENSKI spremenila ŽIVLJENJE! Zgodba te bo GANILA do SOLZ!

20. 05. 2018 ob 13:17 Nekateri pravijo, da je postala stroga, a sama pravi, da je postala močna! Ključne besede: zgodba, resnica, ja, ne, ženska, življenje, usluge, izkoriščanje, neverjetno, žalostno,   Starejša ženska iz Nemčije se je odločila zapisati svojo zgodbo, ki jo ljudje delijo. Nosi namreč posebno sporočilo in ko jo boš prebral, boš navdušen. Verjetno se bo tudi v tvojem življenju nekaj spremenilo!"Ljudje so me pogosto vprašali, če bi jim naredila neko uslugo. Rekla sem ja, še preden sem sploh vprašala, kakšno uslugo si želi. Nikoli nisem niti pomislila, da bi komurkoli rekla ne. To sploh ni bila opcija. Želela sem biti dobra oseba, pomagati ljudem. Želela sem si, da bi me imeli radi. Vedno sem bila na voljo vsem. Bila priden otrok in odrasla sem v odgovorno žensko. Poročila sem se, z možem sva imela štiri otroke. Vse je bilo popolno. Potem so otroci odrasli in odšli na svoje, z možem sva tako ostala sama. Kmalu je tudi mož umrl in ljudje so mi govorili, da si moram svoje prazno življenje z nečim zapolniti. Pa sem si ga. Začela sem delati kot prostovoljka v bolnišnici in kot pomočnica na domu bolnim ljudem. Ljudi sem vozila na letališče in jih pobirala. Kdorkoli je rabil pomoč jo je dobil. Delila sem svoj čas in denar, ki ga sama sploh nisem mogla zapraviti. Pogosto nisem dobila niti ene male zahvale. Nato so nastopile težave. Imela sem operacijo hrbtenice in po več kot mesecu dni v bolnišnici sem se vrnila domov, kjer naj bi v miru okrevala. Nihče mi ni ponudil prevoza domov ali v bolnišnico. Nihče me ni obiskal in nihče mi ni prinesel kakršnegakoli obroka. Nihče me ni vprašal, če potrebujem kaj s trgovine in nihče mi ni ponudil, da mi iz lekarne prinese zdravila. Zmeraj sem pripravljala neke certifikate za ljudi v živalskem vrtu. In tako me je nekoč klical moški iz živalskega vrta ter me vprašal, če lahko pripravim 100 certifikatov. Rekla sem NE. Ni mogel verjeti in nato me je prepričeval, naj to naredim za živali. Ni verjel, da sem rekla ne. Nato je klicala ženska, s katero sva se poznali iz cerkve, vprašala me je, če lahko pazim na njeno mačko, medtem, ko bo ona na dopustu. Rekla sem ne. Ne morem, imela sem operacijo hrbtenice. Prepričevala me je, da njen maček ni težaven, pa čeprav sem zanj skrbela že dvakrat in vem, da je kar težaven. Klicala me je, ne zato, da bi me vprašala, kako sem, ampak zato, ker je potrebovala uslugo. Imela sem pravico reči NE, brez opravičil. Še kar nekaj prošenj sem dobila in vsem sem rekla NE. In stvari so prav tako šle naprej. Dobili so pač nekoga drugega. Od trenutka, ko sem začela govoriti NE mi ljudje govorijo, da sem drugačna oseba. Da nisem več takšna, kot sem bila nekoč. Prav imajo. V tem mesecu, ko sem sama ležala v hiši in okrevala sem končno spoznala, kaj se dogaja. Ljudje niso pogrešali MENE, pogrešali so MOJE USLUGE. Dopustila sem, da so me izkoriščali, v upanju, da me bodo potem imeli radi. Ko sem jaz potrebovala pomoč pa ni bilo nikogar. Sedaj živim svoje življenje. Vpisala sem se na tečaj slikanja, v parkih se sprehajam po več ur na dan , moj čas je samo moj. Težko je reči no, ko pa sem bila celo življenje »JA« oseba. A počutim se močno. Ni se mi potrebno opravičevati. Kdor me želi imeti rad, me bo imel rad tudi tako, samo za druženje. Ni res, da ne maram več ljudi, samo sebe sem pričela ceniti BOLJ. Ko rečem »NE« drugim ljudem, rečem »JA« sebi!"