Radio1_v_zivo


| 26. 4. 2018 19:15
Nova radovljiška knjižnica je odprta
Knjižnica je v novi stavbi na Vurnikovem trgu dobila še enkrat več prostora, kot ga je imela v starem objektu
Ključne besede:     Radovljica    knjižnica    Vurnikov trg    selitev    knjige
Skupna površina nove knjižnice znaša 2500 kvadratnih metrov in zajema pet etaž.

V Radovljici so 26. aprila slovesno odprli novo knjižnico na Vurnikovem trgu. Predstavili so jo župan Ciril Globočnik, direktorica Knjižnice A. T. Linharta Radovljica Božena Kolman Finžgar in predsednica Združenja slovenskih splošnih knjižnic Vesna Horžen. Zadnjo knjigo so iz stare knjižnice v množični živi verigi preselili občani.
Selitev se je začela sredi marca, najprej so pomagali najmlajši bralci, otroci iz radovljiškega vrtca in obeh osnovnih šol, ki so v svoje nahrbtnike zložili slikanice in jih odnesli v novo knjižnico. Brez sodelovanja gasilcev in številnih drugih prostovoljcev pa obsežne selitve več kot 120 tisoč enot raznolikega knjižničnega gradiva ne bi mogli opraviti. Knjižnica bo v novi stavbi začela poslovati že v soboto, 28. aprila 2018.
Občina se je za gradnjo nove knjižnice odločila, ker so njen obisk, bogata dejavnost in program stare prostore močno prerasli. Kot je na prireditvi v polni športni dvorani v Srednji gostinski in turistični šoli povedal župan, knjižnica z inovativnimi projekti spodbujanja bralnih navad med mladimi, s številom aktivnosti in z drugimi kazalci presega slovensko povprečje. Nova stavba bo poleg osnovnih dejavnosti omogočala razvoj tudi na drugih področjih: bralne in informacijske pismenosti, vseživljenjskega učenja, ustvarjalnosti preko različnih projektov, poleg samega fizičnega prostora pa bo tudi socialni prostor in prostor druženja, je poudarila direktorica Božena Kolman Finžgar.
Predsednica Združenja slovenskih splošnih knjižnic Vesna Horžen pa je v svojem nagovoru ocenila, da lokalna skupnost, ki ustvari tako kvalitetne knjižnične prostore, dokazuje svojo visoko prosvetljenost: »Na ta način sporoča, kako dobro se zaveda, na kaj vse vpliva splošna knjižnica: na osebni razvoj, zdravje in splošno dobro počutje posameznika, socialno povezanost, krepitev skupnosti, na lokalno kulturo in identiteto, na domišljijo in kreativnost, na kulturo, izobrazbo, branje in pismenost, rabo prostega časa ter uporabo informacij v vsakdanjem življenju ter spodbuja socialno kohezijo in krepi zaupanje v skupnost. Knjižnica Antona Tomaža Linharta je s svojim načinom delovanja v okolju ena najbolj inovativnih in uspešnih knjižnic v slovenskem prostoru.«
Načrti, gradnja in vrednost projekta
Načrte za stavbo, zunanjo ureditev in opremo so pripravili arhitekti Jurij Kobe, Matjaž Pangerc in Ina Radšel. Gradnja se je začela v letu 2011. V letu 2014 je bila zaradi stečajnega postopka, uvedenega zoper izvajalca podjetje Tehnik, prekinjena. Komunalna oprema in zunanja ureditev Vurnikovega trga sta bili v letu 2015 končani, gradnjo knjižnice pa je družba Javna razsvetljava kot novi izbrani izvajalec nadaljevala konec leta 2016. Opremo sta izdelali podjetji Atlas oprema in Gonzaga. Nadzor nad gradnjo sta izvajali podjetji Ingline in Proplus.
Skupni stroški gradnje knjižnice znašajo približno 3,340 milijona evrov, stroški njene notranje opreme 770 tisoč evrov, stroški dokumentacije in nadzora pa 371 tisoč evrov. Za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest v kletni etaži knjižnice je občina namenila še 447 tisoč evrov. Skupaj ti stroški znašajo 4,928 milijona evrov. Občina je v polovičnem deležu sofinancirala tudi zunanjo ureditev Vurnikovega trga v višini 1,061 milijona evrov ter za knjižnico plačala 378 tisoč evrov komunalnega prispevka, ki pa je obenem prihodek občinskega proračuna.
Čeprav je projekt uvrščen v nacionalni program kulture, državni in evropski viri za gradnjo nove matične knjižnice niso bili na voljo, razen 308.700 evrov, ki jih je Ministrstvo za kulturo v letu 2010 prispevalo za opremo.
Predstavitev prostorov nove knjižnice
Skupna površina nove knjižnice brez zunanjih prostorov znaša 2.520 kvadratnih metrov. Zgradba zajema pet etaž: kletno, pritličje, dve nadstropji in mansardo. Etaže objekta so med seboj povezane z dvema stopniščema in dvigalom. Vsi prostori so dostopni gibalno oviranim, objekt je prilagojen slepim in slabovidnim.
V kletni etaži, z izjemo sobe domoznanstva, ki ima ločen dostop iz pritličja, večino površine zavzemajo arhiv, delavnice in skladišča ter spremljajoči prostori za osebje. Tu so še tehnični prostori in sanitarije za potrebe kavarne v pritličju. V kletni etaži je omogočen tudi dostop za zaposlene in dostavo gradiva iz garažne hiše z navezavo na dvigalo in stopnišče. Domoznanska soba bo posvečena pisatelju in pesniku Mateju Boru, pomembnemu meščanu Radovljice, razstavljeno bo tudi pohištvo njegove delovne sobe.
Pritličje objekta je namenjeno dnevni čitalnici s knjižnično kavarno v sklopu vhoda v knjižnico. V kavarni bo dostopna periodika in dnevni tisk iz fonda knjižnice. S cestne strani se nahaja prostor za sprejem gradiva in podporo za 'Bibliobus', pri nadkritem vhodu je vračalnik gradiva, ki omogoča vračilo tudi izven obratovanja knjižnice.
Del odprte nadkrite površine parterja zgradbe predstavlja razširjeni pedagoški prostor knjižnice, namenjen igram najmlajših in različnim delavnicam. Površina služi za občasne javne dogodke, kot so prodaja knjig, antikvarij, bolšji sejem ipd..
Prvo in drugo nadstropje zgradbe nudita prostor osrednjemu programu knjižnice - prostorom za knjižno in neknjižno gradivo, razdeljeno po sklopih v skladu z normativi o velikosti knjižnice pod oddelki za odrasle, mladino in otroke ter periodični tisk. Čitalnice in drugi večnamenski prostori ter izposojevalni pult v vsakem od nadstropij so razmeščeni v skladu z zahtevami poslovanja.
V mansardni etaži, ki zapira večji del površine, so večnamenska dvorana, individualni študijski prostori in upravni prostori. Večnamenska dvorana, povezana s teraso, bo služila dogodkom knjižnice, uporabljati pa jo bo mogoče tudi v druge namene.