Radio1_v_zivo


| 20. 2. 2018 8:57
Obdravske občine odločno proti
O predlaganih spremembah energetskega zakona
Ključne besede:     Maribor    občine    zakon
 Sporen je predlog sprememb treh dajatev, ki jih hidroelektrarne plačujejo državi in občinam.
Sporen je predlog sprememb treh dajatev, ki jih hidroelektrarne plačujejo državi in občinam.

Direktor DEM Andrej Tumpej o spremembah .
PRENESI DATOTEKO
Direktor DEM Andrej Tumpej o spremembah .

Na sestanku, ki ga je sklical mariborski župan Andrej Fištravec, je bilo prisotnih osem od skupno 13 županov obdravskih občin. Od poslancev DZ sta se srečanja udeležila Uroš Prikl (DeSUS) in Franc Trček (Levica), ki prav tako nasprotujeta predlaganim spremembam v škodo občin, medtem ko so se poslanci SMC, ki so predlagali sporne spremembe, opravičili.

"Soglasni smo, da v nobenem primeru ne pristajamo na to, da bi se nove investicije delale z denarjem, ki sodi k lokalnim skupnostim, ker na ta način bi se še dodatno zmanjševal denar, ki ga lokalne skupnosti dobivamo iz tega naslova," je po sestanku povzel Fištravec. "Če bi bila to rešitev v neki prihodnosti, želimo stopiti v lastniško strukturo energetskih objektov," je dodal, prepričan, da bodo le tako občine imele kakšno korist od investicij.

Sporen je predlog sprememb treh dajatev, ki jih hidroelektrarne plačujejo državi in občinam. Županja Dravograda Marijana Cigala je pojasnila, da se odškodnine za uzurpacijo okolja v zadnjih letih sploh več niso plačevale, koncesija za uporabo Drave pa se je v zadnjih petih letih skoraj prepolovila. Nižali so se tudi prilivi iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, po drugi strani pa so občine ob poplavah bolj ali prepuščene same sebi, je dejala.

Po besedah ptujskega župana Mirana Senčarja so občine nedvomno upravičene do tega denarja, saj imajo hidroelektrarne ključen vpliv na njihovo okolje. Po ocenah župana Miklavža na Dravskem polju Lea Kremžarja ne gre za neke priboljške občinam, ampak nujno potreben denar, s katerim blažijo vplive na okolje. Po njegovem je sporno že to, da se spremembe sprejemajo na skrivaj in tako naglo, čeprav imajo daljnosežne posledice. "Najbolj absurdno pa je to, da gre za predlog, ki so ga podali poslanci iz teh krajev," je dejal.

Kremžar ne verjame, da bodo Dravske elektrarne Maribor (DEM) sploh imele kakšno korist od tega. "Ta denar se ne bo vzel županom, ampak občanom. Nobenega zagotovila ni, da bo ta denar ostal v DEM," je izpostavil.

Direktor DEM Andrej Tumpej je po drugi strani pojasnil, da bi vsi gospodarski subjekti morali imeti enake pogoje za delo. "Ravno na področju proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah so v Sloveniji velike razlike. Namero zakonodajalca vidimo v smeri, da bi to uredili," je pojasnil. DEM po njegovih besedah plačujejo eno najvišjih nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, za vodno povračilo naj bi se sredstva zvišala z nekaj več kot pol milijona evrov v letu 2004 na devet milijonov evrov v letu 2016. "To kot gospodarski subjekt težko prenesemo," je zatrdil.

Od predlaganih zakonodajnih sprememb si v DEM obetajo prihranke v višini od tri do osem milijonov evrov, ki bi jih po besedah Tumpeja lahko namenili za investicije.

Državni zbor bo nadaljeval obravnavo energetskega zakona v torek in Prikl in Trček sta zatrdila, da bosta glasovala proti predlaganim spremembam. "Takšen zakon je škodljiv za Maribor, Dravske elektrarne in širšo regijo," je povedal prvi. Trček je tudi prepričan, da ni nobene potrebe, da se zakon spreminja tako na hitro, ampak je dovolj časa, da se o njem opravi kakovostno razpravo, ki bo vključevala vse vpletene strani.

Sestanka se je udeležil tudi državni svetnik Franc Golob, ki je župan Vuzenice in je napovedal, da bo v primeru, da bo DZ sporne spremembe kljub nasprotovanju občin sprejel, poskušal zadevo ustaviti z vetom v državnem svetu. "Centralizacija in uničevanje obdobja v naši državi sta zaskrbljujoča," je dejal.

V poslanski skupini SMC so se na kritike že odzvali in prvotno besedilo dopolnila k predlagani noveli zakona nadomestili z novim, ki pojasnjuje, da novosti veljajo le za naložbe v nove hidroelektrarne z močjo nad desetimi megavati, za katere bodo investitorji sklenili koncesijsko pogodbo po uveljavitvi tega zakona.