UČITELJI BREZ DLAKE NA JEZIKU: Iskreno spregovorili o svojih učencih!

09. 02. 2018 ob 09:16 ''Obožujem spravljati učence v zadrego'' Ključne besede: učitelji, učenci, profesorji, študentje, izjave, razkrito Vsi smo gulili šolske klopi in imeli dneve, ko najraje ne bi šli v šolo. Nekateri so še vedno v tem in točno vedo, kako to izgleda. Pa vendar ni težko le učencem, ampak tudi njihovim učiteljem ali profesorjem. Osnovnošolci, srednješolci, dijaki ali pa študentje, znajo iti nekaterim učiteljem pošteno na živce. Našli smo nekaj zanimivih in precej pikantnih izjav učiteljev ter profesorjev, ki so želeli ostati anonimni, a so brez dlake na jeziku povedali naslednje:   Moji študentje nimajo pojma, koliko njihovih domačih nalog preprosto vržem stran. Zlažem se, da jih še nisem popravila ali da so se izgubile. Sem profesor na srednji šoli in včasih si želim, da bi lahko svojim učencem v obraz povedal, kako zelo neumni so. Resno me skrbi za njih, če bodo preživeli v tem življenju.   Sem učiteljica in ne znam vam povedati, kako sovražim, ko mi začnejo nakladati, kaj jih v življenju veseli in kje se vidijo ... v resnici me prav nič ne zanima.  Sovražim brati njihove spise, eseje ali kakršnekoli naloge. Včasih sploh ne preberem vseh in jih ocenim na podlagi, kako mi je učenec pri srcu.   Učenca, ki ga ne maram najbolj, vedno kaznujem s tem, da mu postavljam težka vprašanja in se potihem v sebi smejim, ko ga vidim, kako je prestrašen. Če imam v razredu dva učenca, ki se ne preneseta, ju dam vedno sedeti skupaj - tako poskrbim za tišino.  Sem mlada profesorica in učim 4. letnik na šoli, kjer so po večini sami fantje. Vem, da jih razganja in včasih opazim, kako zrejo vame in želijo z mano celo flirtati. Priznam, da mi ugaja, v kaj več pa se ne bi spuščala.Všeč mi je, če imam v razredu učenca, katerega starš je bil moj sošolec/ka in ga preprosto nisem prenesla. Takrat se znesem nad učencem in to brez milosti.  Včasih preprosto nimam volje učiti, razlagati in se ubadati s kupom učencev, ki nimajo pojma, zakaj so v šoli. Takrat vzamem bolniško ali koristim dopust, ker se mi zdi, da bom kar znorela. Že en teden prej si najdem zamenjavo, pred učenci pa se delam, da sem zbolela zadnji hip.   Obožujem spravljati svoje učence v zadrego in jih pred celim razredom spraševati o njihovih ''skrivnih'' romancah ali kako sem jih zadnjič videl na zmenku. Stari so 14 in jih to še kako jezi. Potem se z veseljem posvetijo matematiki.   Nekateri učenci so zelo nesramni, brez olike in predvsem ne vedo, kje imajo mejo. Če bi jih ocenjeval na podlagi obnašanja, zagotovo ne bi zdelali razreda. Včasih mu zanalašč ne dam pozitivne ocene in iščem dlako v jajcu, samo da ne bi zdelal. V razredu velikokrat slišim, da se za mojim hrbtom šušlja, kakšna pra*ica sem, ker dajem tako težke naloge in sprašujem nenapovedano. To me sploh ne gane, saj je to edini način, da bodo v življenju preživeli in kaj znali. Najbolj se bojim učenčevih staršev. Kadar imam govorilne ure, vedno vzamem pomirjevalo. Sem profesor že celih 15 let, a včasih enostavno nimam pojma, o čem govori določena snov. Študentje, ki znajo več od mene, me vedno znova presenetijo in hkrati prestrašijo. Učenci me imajo najraje, saj jim dam vedno pozitivno oceno.      V razredu imam kar nekaj deklet, ki so precej samovšečna in polna same sebe. Med ustnim spraševanjem jih zanalašč mučim in jim dam tako vedeti, da naj več časa preživijo pred knjigo, kot pred ogledalom. Včasih so mi kakšni testi tako zanimivi, da si jih poslikam s telefonom in jih prebiram pred prijatelji. Nato se delamo norca in se smejemo, da nas bolijo trebušne mišice.   Med pisanjem testov vedno vidim kdo prepisuje ali plonka, vendar mu nikoli ne rečem nič. Na koncu leta ima pri meni popravni izpit, pa še sam ne ve zakaj.