Aktivist in humanitarec Boris Krabonja
06. 12. 2017 ob 10:21
Štajerska osebnost leta 2017
Ključne besede: Boris, upornik, humanitarec
Štajerska osebnost leta 2017 je po izboru bralcev Večera postal mariborski aktivist in humanitarec Boris Krabonja, sicer pa profesor zgodovine, ki že dolgo vztrajno in glasno opozarja na krivice v družbi ter s svojim društvom Up-ornik pomaga tistim, ki so se znašli na socialnem robu. Posebna žirija je izbrala še nagrajence v petih kategorijah.
Krabonjo so bralci izbrali med desetimi nominiranci, nagrajenec pa je povedal, da se dnevno srečuje z ljudmi, ki sicer niso slišni. Sam ne verjame v demokracijo, ampak v solidarnost. "Zame ni razlik. Pomagal bom Romom in tudi beguncem. Pa naj bodo ljudje jezni," je dodal na torkovi večerni prireditvi v SNG Maribor. Ob tem je v svojem slogu izrazil upanje, da bo lahko veliko priznanje dobro unovčil.
Posebna žirija, v kateri so bili pisatelj Tone Partljič, športni delavec Tone Vogrinec, Mateja Ratej iz mariborske raziskovalne postaje ZRC SAZU, odgovorni urednik Radia Maribor Stane Kocutar, ravnatelj druge gimnazije Ivan Lorenčič, direktorica mariborskega muzeja narodne osvoboditve Aleksandra Berberih Slana, zdravnik Andraž Stožer in odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik, je izbrala še nagrajence v petih kategorijah.
Za politika Štajerske je bil izbran župan Miklavža na Dravskem polju Leo Kremžar, ki je v viharju znal umirjeno pojasniti, kaj so pripombe njegove občine pri projektu Magna. Kulturnik leta je postal skladatelj Vito Žuraj, ki je letos prejel prestižno nagrado Berlinske filharmonije Claudia Abbada.
Za Večerovo športnico Štajerske 2017 je bila izbrana trenutno sicer poškodovana alpska smučarka Ilka Štuhec, ki je v prejšnji sezoni iz talentirane smučarke izpod Pohorja eksplodirala v zvezdo in povzročila pravo "ilkamanijo".
Za humanitarko leta je žirija izbrala Anko Fingušt, ki nadaljuje dolgoletno tradicijo prve varne hiše v Sloveniji, gospodarstvenik leta pa je postal prvi mož Poslovne cone Tezno Gorazd Bende, ki na ruševine industrije iz nekih drugih časov na to območje privablja nova podjetja. Skupaj z mariborsko univerzo namreč vodi projekt regeneracije industrijskih con, kadrovsko in vsebinsko povezuje cono s Tehniškim šolskim centrom.
