'Izgledaš kot KU*BA, sezuj te čevlje!'

02. 11. 2017 ob 13:43 Fant in njegova družina sta jo poniževala, zato mu je dala KONEC! Ključne besede: razmerja, fant, dekle, poniževanje, nespoštovanje, konec 28-letna Tadeja iz Kranja je kar štiri leta poslušala žaljivke in poniževanja svojega fanta in njegove družine, nato se je končno odločila, da temu naredi konec. Z nami je delila svojo zgodbo, predvsem zato, ker želi, da bi se ženske spoštovale dovolj, da naredijo konec, če čutijo, da jih partner ne spoštuje. »S fantom sva pričela hoditi, ko sem bila stara 24 let. On je bil takrat že 27. Začelo se je zelo lepo. Skupaj sva redno hodila v hribe in na zabave, rečem lahko, da sva se spoznavala kar tri mesece, preden sva zares začela hoditi in se ljudem predstavljati kot par. Bila sem zelo srečna, bil je namreč moj prvi bolj »resen« fant, zato sem upala, da bo to to, saj sem bila že v tistih letih, ko so moje kolegice že zanosile ali pa se poročile. In tako sva postala par. Bilo je pravljično. S fantom sva se razumela odlično, še vedno je bilo tako kot takrat, ko sva se spoznavala. Mogoče celo boljše. Hodila sva na izlete in vedno se mi je zdelo, da sva popoln par. Občasno se je zgodilo le, da mi je očital, ko sem si privoščila nove čevlje ali pa bundo in še mama mi je večkrat rekla, da je mogoče precej »škrt«. Potem pa je prišel čas, da drug drugega predstaviva svojim staršem. Začela sva pri mojih, on je nekako kar vedno iskal neke izgovore. Pripeljala sem ga domov in izkazal se je zelo dobro. Z očetom sta precej debatirala o moških stvareh, do mame se je obnašal kot pravi gentleman. Bila sem zelo ponosna nanj in družina je bila zadovoljna, češ, da sem dobro izbrala. Nato je približno štirinajst dni kasneje nastopil čas, da me on predstavi svoji družini. Šla sva do njih in veseli so bili, da je končno tudi njihov sin pripeljal punco domov. Mama je celo rekla: »Dve je pripeljal do sedaj, a nista ostali dolgo!« Pričakovala sem, da se bo fant postavil na mojo stran! Bil je precej sproščen dan, zabavali smo se, šli na kosilo in igrali neke družabne igre. Ne morete si predstavljati, kako srečna sem bila takrat. Od tistega trenutka dalje sva se začela izmenjavati. En vikend pri meni, naslednjega pri njemu. Vse lepo in prav, približno dve leti sva že bila skupaj, ko so začele nastajati težave. Prvič sem postala pozorna na to pri meni doma, ko sem se nekaj pošalila in me je pred mojo družino precej užalil. Mislila sem si, da ima mogoče le slab dan. A to se je nadaljevalo, kmalu je pričel žaliti tudi mojo družino. Še bolj me je presenetilo, ko je nekoč grdo govoril celo o njegovi sestri in mami. Nato se je zgodilo, da sem bila pri njemu doma in sem se uredila za zabavo, na katero sva bila povabljena. Ker je bilo vse skupaj precej elegantno sem se odločila, da obujem petke. Ko pa sem prišla v kuhinjo, kjer je bila zbrana vsa njegova bližnja družina in celo nekateri sorodniki, mi je njegova mama rekla, da izgledam kot neka »kur*a« in naj sezujem te grozne čevlje! Pričakovala sem, da se bo MOJ fant postavil na mojo stran, a kar se je zgodilo, mi je strlo srce. Začel se je smejati skupaj z ostalimi  ter mi rekel, da ima njegova mama prav in da taka ne bom šla z njim nikamor. In mogoče je prav to, da sem vztrajala pri svojem, v vseh njih zbudilo še več sovražnosti. Rekla sem namreč, da prav, da bom pa doma. In fant je nato popustil in rekel OK, naj bo pa tako, da bo že zdržal. Če se iz tebe norčuje celo tvoj fant, potem je čas, da oddideš! Takrat so se začele težave. Vedno, ko sem za vikend ostajala pri njih doma, so se vsi do mene obnašali zelo grdo. Če sem odšla na stranišče so začeli glasno govoriti in se smejati, takoj, ko pa sem se vrnila nazaj, pa so me samo čudno pogledali in utihnili. Bilo je zelo napeto in v takem sem nato vztrajala še skoraj dve leti, saj sem si res želela prebroditi to krizo in ostati s fantom. Bila sem namreč stara že 26 let in nisem si želela privoščiti, da bi ostala sama pri teh letih. A bilo je vedno huje, fant me je začel poniževati celo v družbi, ne samo pred svojimi prijatelji, tudi pred mojo družino in mojimi prijatelji. Kot da bi se nasitil s tem, ko je ponižal mene. Tako z njim sploh nisem več želela preživljati časa in začela sem se spraševati, če si res želim to od svojega življenja. Enkrat pa me je okarala sestra. Rekla je, da vidi, kaj se dogaja in naj ne bom neumna, naj ga pustim. Naučila me je, naj spoštujem sama sebe in naj se ne bojim samskega življenja. BODI TO KAR SI, verjemi, kmalu boš našla novega fanta, ki bo boljši, ki si te bo dejansko zaslužil. Poslušala sem njen nasvet in se odpravila direktno v osje gnezdo. Sedeli smo v kuhinji in kar naenkrat sem izjavila, da želim zaključiti razmerje, da to ni to. Seveda sem bila takoj deležna strašnih žaljivk s strani njegove mame, da hvala bogu, da sem itak nesposobna, da sem grda in neizobražena in nikakor dovolj dobra za njenega sinčka. Dovolj sem imela, zato sem vstala, se jim zahvalila za kavo ter odšla proti sobi, da poberem stvari. Fant je seveda prišel za mano in se želel pogovoriti, a ko sem mu povedala, zakaj pravzaprav odhajam, je ponovno začel z žalitvami. Rekel je, da me je že želel pustiti, saj nikomur nisem všeč, ne njegovi družini, niti ne prijateljem, pa tudi njemu že dolgo časa nisem več všeč. Rekel mi je celo, da sem se preveč zredila in da se mu ni več dvignil, ko sva imela spolne odnose. Dovolj mi je bilo vsega, zato sem vstala in šla ter mu rekla, da če sem kaj pozabila, naj vrže v smeti ali pa podari tisti, ki ga bo dejansko prenašala. Sedaj sem srečno samska in spoznavam nove ljudi in se veselim, da bom našla nekoga, ki me bo sprejel takšno, kot sem. In prevsem takšnega, ki me bo SPOŠTOVAL!«KAJ PA TI MISLIŠ, je ravnala prav?