Radio1_v_zivo


| 26. 4. 2017 9:45
Gozda ne dajo
Civilna iniciativa je proti krčenju Rogoškega gozda zaradi Magne
Ključne besede:     Civilna iniciativa    Rogoški gozd    Magna    občina Hoče - Slivnica
 gozd
Krčenju gozda nasprotujejo tudi v sosednji občini Miklavž na Dravskem polju.

V naselju Rogoza v Občini Hoče - Slivnica je pred dnevi nastala civilna iniciativa Rešimo Rogoški gozd, ki je zgrožena nad informacijami, da naj bi zaradi vzpostavitve obrata družbe Magna Steyr posekali 66 hektarjev Rogoškega gozda. Opozarjajo, da gre za pomembno in pestro življenjsko okolje, ki je vetrna pregrada za celotno Dravsko polje.

 

Gozd, ki je delno v zasebni in delno v državni lasti, naj bi po neuradnih informacijah nameravali posekati s ciljem zagotovitve nadomestnih kmetijskih zemljišč za tista, ki jih bodo morali lokalni kmetje opustiti zaradi načrtovane gradnje Magnine lakirnice v proizvodni coni Hoče - Slivnica.


Lokalne prebivalce po besedah Simona Žlahtiča iz civilne iniciative skrbi, da bo zaradi tega prišlo do tveganih posegov v prostor in naravo. "Imamo že obstoječo industrijsko cono, asfaltno tovarno, tire, letališče in podobno. Edini tampon, ki še blaži to negativno stanje, je ta gozd, ki ga zdaj želijo spremeniti v nadomestna kmetijska zemljišča, čeprav za to ni potrebe," je dejal na današnjem sestanku s še nekaterimi drugimi okoljskimi civilnimi iniciativami v Rogozi. "Glede na to, da vsi govorijo, da gre za projekt izjemnega regionalnega, celo nacionalnega pomena, se sprašujemo, zakaj mora ena vas plačati vse," je dodal in izpostavil, da je v Sloveniji ogromno degradiranih zemljišč ali območij v zaraščanju, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti v ta namen.


Občina Hoče - Slivnica je v nedavno sprejetem občinskem prostorskem načrtu ta gozd že spremenila v kmetijska zemljišča, zato si bodo v civilni iniciativi prizadevali, da se jih spremeni nazaj v gozdna. "V naravi gozd k sreči še obstaja, na papirju ga že ni več," je pojasnil Žlahtič.


Civilna iniciativa Rešimo Rogoški gozd združuje približno 30 ljudi, ki so med akcijo prejšnji konec tedna v štirih urah zbrali približno 350 podpisov podpore lokalnih prebivalcev.