Radio1_v_zivo


Zakaj je policist v Tržiču opozorilno streljal?
| 25. 4. 2017 9:27
Policija pojasnjuje okoliščine postopka na velikonočni ponedeljek v Tržiču
Ključne besede:     Tržič    streljanje    policist    napadalca    hišni pripor
Tržič

Kriminalisti  so  k  preiskovalni  sodnici  pristojnega  sodišča  v začetku prejšnjega  tedna  s  kazensko  ovadbo privedli dve osebi, ki sta osumljeni ponedeljkovega  napada  na  policista.  Moška sta utemeljeno osumljena treh uradno  pregonljivih  kaznivih  dejanj in jima je v tej zvezi odrejen hišni pripor.  Eden  od  njiju  je osumljen preprečitve uradnega dejanja, oba sta osumljena še napada na policista, njuna aktivnost v kaznivih dejanjih pa je razdeljena na dva dela.
V preprečitvi uradnega dejanj – kar se prvemu osumljencu očita v prvem delu postopka  –  se  je  moški policistoma uprl v povsem rutinskem ugotavljanju njegove  identitete in v razgovoru z njim. To je storil že na samem začetku policijskega  postopka,  njegova  dejanja pa so v zelo kratkem času postala zelo  intenzivna  in  so  se iz nedostojnega in drznega vedenja stopnjevala tudi  v  odrivanje  enega  od  policistov  in  udarce.  Policista  sta zato uporabila  plinski razpršilec. Proti osumljencu ga je naprej uporabil eden, potem  pa  oba  policista.  Kljub  temu  je  osumljenec s svojo aktivnostjo policista uspel lažje poškodovati, po dejanju pa je s kraja pobegnil.

V  tem  delu  postopka  sta  policista  uporabila več pooblastil, med njimi ugotavljanje  identitete,  zbiranje  obvestil, večkrat pa tudi opozorila in ukaze,  šele nazadnje pa sta uporabila plinski razpršilec, ko je osumljenec v  upiranju  policista  že odrival in stopnjeval nasilno vedenje. Policista sta  pooblastila  stopnjevala  od  najmilejših  do  strožjih – tako so tudi našteta – vendar na osumljenca niso imela učinka.
Po pobegu osumljenca s kraja je poškodovani policist zaprosil za zdravniško pomoč,  ki je prišla na kraj in medtem, ko je zdravnica v reševalnem vozilu zaradi učinka rabe plinskega razpršilca oskrbovala drugega policista, in je prvi poškodovan sedel v službenem vozilu, se je prvi osumljenec s še drugim
napadalcem z osebnim avtomobilom vrnil na kraj. Oba  sta zelo hitro obstopila policijski avtomobil in policista v službenem vozilu  silovito  napadla.  Njun  napad je bil zelo intenziven, nasilje sta zelo hitro stopnjevala, vmes sta policistu grozila, da ga bosta ubila in ga s  silo  tudi  vlekla iz vozila, da bi z njim fizično obračunala. Udarcem v napadu,  ki  so  bili  podkrepljeni  z grožnjami in so bili siloviti, se je policist  poskušal  braniti  s  telesno  silo.  Šele,  ko  je uvidel, da je ogroženo  njegovo  življenje,  da  ne  more  računati na pomoč drugih in da
napada  ne  more  drugače  odvrniti,  pa je po opozorilu, da bo streljal, v edino možno varno smer izstrelil opozorilni strel. Edino to je imelo učinek na napadalca, saj sta z napadom takrat prenehala in s kraja pobegnila.

Glede  na  zbrana  obvestila sta osumljenca to storila iz maščevanja zaradi sicer  upravičene  rabe  plinskega  razpršilca  v  prvem  delu policijskega postopka  in  trditve, da je bil zaradi tega poškodovan otrok, s katerim je bil  osumljenec  takrat  na  kraju.  Komisija  policije  je  poleg  ostalih pooblastil   v  mejah  pristojnosti  preverila  tudi  ta  del  postopka  in ugotovila, da proti otroku v nobenem delu ni potekala nobena aktivnost – ne od  osumljenca, ne od policistov – in da otrok v dogodku ni bil poškodovan. Plinski  razpršilec  ni  bil  uporabljen  proti  otroku  ampak  samo  proti osumljencu,  obstaja  pa  možnost,  da  zaradi  hlapenja dražilne snovi ali vpliva  vetra  pride do lažjega draženja oči oseb, ki se nahajajo v bližini uporabe plinskega razpršilca. 

Oba  osumljenca  sta  bila  po  dogodku prijeta v neposredni bližini kraja, kamor  sta se vrnila po dogodku. Zaradi zbiranja obvestil sta bila v skladu
s  predpisi  o  kazenskem  postopku oba tudi pridržana in s kazensko ovadbo privedena na pristojno sodišče. Napadalca v dogodku nista bila telesno poškodovana, eden od policistov pa je utrpel več ran po glavi, obrazu in drugih delih telesa.

Policijska pooblastila so se v postopku stopnjevala od najmilejših do strožjih, za izvedbo vseh ukrepov oziroma prisilnih sredstev pa je imel policist podlago v zakonu.