Radio1_v_zivo


Radio 1 priporoča | 10. 4. 2017 5:09
ZAPISI IZ DNEVNIKA: ''Hvala ti, ker me nisi nikoli zapustil, čeprav ...''
Zapisi dekleta, ki naježijo kožo in ob katerih boš obnemel!
Ključne besede:     resnično    zapisi    dnevnik    ljubezen    žalost    upanje
Prava ljubezen je večna

Zapisi iz dnevnika, ki jih je dekle delilo za javnost, govorijo o njeni močni, neverjetni in malce nenavadni ljubezni do moža. Zgodba je marsikoga pustila odprtih ust, mu naježila kožo ter mu dala misliti. Ob prebiranju boš spoznal, da je včasih življenje prekratko, da bi se sekirali za stvari, ki niso pomembne, dokler imamo ob sebi ljudi, ki nam pomenijo vse.




Zapisi iz dnevnika, 29.7.: Tebi, ki si vedno z mano




Ura: 08:30 zjutraj



Danes je poseben dan. Vstala sem že ob 7-ih in ti pripravila kavo, takšno, kot jo imaš najraje – do vrha skodelice, z žličko sladkorja. Pustila sem ti jo na mizi v kuhinji in jo spij, ko boš želel.
Oprosti, ker sem ti zopet pozabila zlikati tvojo najljubšo srajco. Sem ti pripravila drugo in jo dala na obešalnik, ki visi v spalnici na vratih. Rada bi te še spomnila, da imava danes obletnico poroke, celih 5 let sva že poročena ... Saj vem, da nisi pozabil, ampak ženske smo tiste, ki rade opominjamo.



Ura: 13:00



Zopet gledam slike najinega poročnega dne in se smejim. Že čisto so zmečkane do tega, ker jih tolikokrat gledam. O, bog, kako sva bila tisti dan srečna, kajne? Vem, da se sliši preveč klišejsko, a to je bil dan, ki je bil zagotovo najlepši. Spominjam se, kako si me nesel skozi vrata cerkve in mi na uho prišepnil: ''S tabo bi šel na konec sveta, nikoli te ne bom zapustil!'' Te besede mi še danes odmevajo v glavi in neverjetno srečna sem, da si takrat mislil resno in si še vedno z mano, čeprav …


Vem, vem, spet si misliš, da preveč govorim. Bom raje spekla borovničev kolač, ki ga obožuješ, da ne boš rekel, da ti nisem za obletnico poroke nič prinesla.





URA: 14:30



Mali Noah je danes narisal risbo nas treh na morju. Kako sem ponosna nanj. Najin sinko, ki je vsakdan večji in vse bolj podoben tebi - tudi on me včasih ne posluša, tako kot ti. Je rekel, da ti moram risbo nujno prinesti, da jo boš imel vedno ob sebi, če boš ponoči težko zaspal. Tudi rumeno barvico ti poklanja in dodaja: ''Za očija, da bo vedno lahko imel sončka, ko bo šel spat in ga ne bo strah!''




Ura: 17:00



Danes mi ne kupuj ničesar, ker mi nič ne pomeni bolj kot tvoja bližina, objem, poljub ter to, da te čutim zraven.

Spet jočem kot dež in v rokah stiskam tvojo poročno obleko, prava norica sem, priznam. Še vedno ima tisti tvoj vonj, mehkobo in vedno se spomnim, kako sem z obrazom slonela na tvoji rami, ko sva zaplesala svoj prvi ples ob polnoči kot mož in žena. Še vedno čutim tvojo sapo, ki mi je božala vrat, tvoje božanje po laseh, tvoj močen stisk rok okoli mojega pasu in tvoj pogled, ki mi je dal vedeti, da sem ti vse.


No, no, saj vem, kaj si misliš: ''Dovolj solza, si kot otrok!'' Čas je, da se odpravim od doma, da ne bom zopet pozna in boš jezen, ker zamujam. Pripravila sem piknik košaro, v njej je tvoj najljubši borovničev kolač in kupila sem ti tvoje najljubše pivo. Prosim, da si tudi ti točen … ob 19-ih, na najbolj zelenem travniku. Če mi boš prinesel rožo ne bom jezna, ok?




Ura: 23:30



No, pa sem doma, ležim na postelji in sem srečna. Hvala ti, za izjemen večer in hvala, ker si prišel točno. Saj veš, kaj bom zopet rekla: ''Zakaj? Zakaj jaz in zakaj ti? Zakaj je bog včasih krivičen? Ali je sploh kriv bog?'' Seveda ni … To sem samo jaz, ko sem jezna, žalostna in prazna. Vidim te, kako se mi smeješ v obraz in si misliš: ''Tečka moja, spet joka!''
Vzglavnik bo spet moker in tvoj pulover, ki ga vedno objemam preden zaspim, čisto zmečkan.



Ne znam ti povedati, kako močno te pogrešam in kaj bi dala za en tvoj objem v katerem bi lahko zaspala, se zbudila s tabo in te nikoli spustila z rok. Imam pa del tebe - najinega sina. Vsak dan mu govorim o tebi, mu kažem slike ter ga vzgajam tako, da bo vedel kdo si bil in kaj sva imela. Le 1 mesec sem bila noseča, ko sem izvedela, da si odšel ... za vedno. Čeprav ga ne boš nikoli spoznal v živo, vem, da nekje daleč stran obstajaš. Ponosen boš nanj in ga boš pazil na vsakem koraku. Vem, da boš!


Dragi moj, sedaj pa bom počasi zaspala ... Lahko noč tudi tebi, se vidiva kmalu!











Zgodbo je delilo dekle, ki je moža izgubilo le 7 mesecev po poroki, ker je moral na misijo v Afganistan in tam zaradi strela umrl, kot veliko ameriških fantov, ki služijo vojski. Po njegovi smrti je tolažbo je našla v tem, da se je odločila obletnico poroke, kljub njegovi smrti praznovati - na nenavaden način, a ganljiv.


Vsako leto je odšla na njegov grob, s piknik košaro, v kateri je nosila stvari, ki jih je imel najraje. Za javnost je povedala, da jo na dan njune obletnice prevzemajo posebni občutki, ki ji dajo vedeti, da je on še vedno z njo. Ve, da v resnici ni nikoli zares odšel, samo ni ga več med njimi. V glavi pa je tudi ohranila njegove besede na dan poroke, ko ji je obljubil, da bo vedno z njo ... in besedo tudi držal.