Radio1_v_zivo


V Tržiču gregorčki prinesejo luč in pomlad
| 8. 3. 2017 6:57
Prva knjiga o gregorjevem, razstava Z obredom nad neredom, v soboto spuščanje gregorčkov
Ključne besede:     Tržič    gregorjevo    gregorčki    Tržiški muzej
Gregorjevo 2016 v Tržiču. Foto Vili Vogelnik

Pravijo, da se na god sv. Gregorja še danes ptički ženijo. Na predvečer praznika pa je v Tržiču in še nekaterih krajih šega, da ljudje po vodi spustijo hiške, cerkvice, barčice in druge predmete. Izraz »gregorčki« se je zanje uveljavil v zadnji tretjini 20. stoletja. Na podlagi večletnega strokovnega raziskovanja je dr. Bojan Knific napisal prvo knjigo o gregorjevem, ki je izšla pod okriljem Tržiškega muzeja. Knjiga »Ko gre luč v vodo in se prične pomlad« bralcu na prijeten način predstavlja praznovanje gregorjevega na Slovenskem, sorodna praznovanja drugod v Evropi in razkriva mitološka ozadja spuščanja luči po vodi. Prikazuje šego, kakršna je živela v preteklosti, njeno preoblikovanje do sodobnosti in ponuja pot njenemu prihodnjemu razvoju. Je bogato opremljena s prek 200 starimi in novejšimi fotografijami, ima znanstvena aparat in sodi med najpomembnejša sodobna etnološka dela s področja obravnave šeg in navad na Slovenskem. »Prva omemba šege iz Tržiča iz leta 1900 govori, da so bile hišice narejene iz papirja, imamo pa tudi podatke o tem, da so po vodi spustili jerbase z oblanci, jih polili s smolo in zažgali. V Kropi so s smolo oblili cokle in jih spustili v vodo. V zadnjem času pa izdelujejo v tržiških vrtcih in šolah raznovrstne gregorčke različnih oblik in tako nekdanjo šego povezujejo s sodobnim časom, razmišljajo o dediščini in se z njo ukvarjajo na svoj način. To je tudi eden od načinov, da se bo šega ohranila. Šega mora imeti svojo funkcijo v svojem času, čeprav je zdaj preoblikovana v turistično oz. vzgojno prireditev,« je knjigi na pot povedal avtor dr. Bojan Knific.

V Galeriji Atrij Občine Tržič pa je na ogled razstava z naslovom »Z obredom nad neredom«.

Le malo ljudi ve, da ima šega spuščanja luči po vodi globoke korenine. Poznajo jo marsikje v Evropi – zlasti na Bavarskem, v Švici in Franciji, a tudi drugod. Razvila se je iz predkrščanskega obredja – magičnega dejanja, ko so ljudje ob začetku novega leta s posebnim obredom, pri katerem so na/v vodo dali ogenj, nadvladali grozeči nered. Razstava Tržiškega muzeja je prva, kjer ob predstavitvi rokodelske tradicije niso razstavljeni le gregorčki, barčice in drugi predmeti, ki jih ljudje spustijo po vodi. Opozarja na širši kontekst in večstoleten razvoj šege, zlasti na njene predkrščanske korenine. Razstavljeni so različni stari gregorčki – tudi mnogo takih, ki doslej niso bili postavljeni na ogled, med njimi gregorčki, ki jih je pred leti kot makete tržiških hiš izdelal Boštjan Meglič.

Na pobudo Tržiškega muzeja, je bilo spuščanje gregorčkov leta 2016 vpisano v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine, s čimer je dobilo vseslovenski pomen, z njim pa tudi skrb za ustrezno ohranjanje in razvijanje.

Turistično društvo Tržič vsako leto na predvečer godu sv. Gregorja v sodelovanju s tržiškimi osnovnimi šolami in vrtci ter Tržiškim muzejem pripravi prireditev z naslovom 'Vuč u vodo'.

PROGRAM Sobota, 11. marec 2017

10.00–18.00 Trg svobode Tržni dan 10.00–16.00 Izdelovanje medenih hišic  16.00  Nastop Akademske folklorne skupine Ozara Kranj, Godci ljudskih viž in pevci Kranjski furmani.

10.00–18.00 Galerija Atrij Razstava: Z obredom nad neredom, Tržiški muzej

16.00–18.00 Kurnikova hiša Ustvarjalna delavnica: Izdelovanje gregorčkov, Tržiški muzej

16.00–19.30 Kurnikova hiša Razstava gregorčkov otrok tržiških osnovnih šol, vrtcev in zavodov, Tržiški muzej

Pred Kurnikovo hišo - Pogostitev z gregorjevim pecivom in čajem, Vrtec Tržič in Ljudska univerza Tržič

18.00 Trg svobode Zbiranje gregorčkov in kulturni program, Vrtec Tržič in Pihalni orkester Tržič

18.30 Iz Trga svobode po Partizanski cesti do nabrežja Tržiške bistrice

Sprevod z baklami v spremstvu Pihalnega orkestra Tržič do nabrežja Tržiške Bistrice,
sledi spuščanje gregorčkov.

Najmlajši prejmejo spominsko "medaljo", delo gospoda Jerneja Kosmača.