LIVE           051300300   0802255         Frekvence
 

Žula nič več direktor Nigrada

Vodstvo prevzema sedanji direktor Nipe
Ključne besede: Nigrad, Žula, Nipa, Plečko
Mariborsko komunalno podjetje Nigrad, ki je v večinski javni lasti, bo naslednji teden po dobrih dveh letih dobilo novega direktorja. Nadzorni svet se je namreč na četrtkovi seji z dosedanjim prvim možem Markom Žulo dogovoril za sporazumno razrešitev, na njegovo mesto pa imenoval dosedanjega direktorja javnega podjetja Nipa Marka Plečka. Čeprav je mariborski župan Andrej Fištravec takoj po odločitvi nadzornikov javnosti sporočil, da je bil seznanjen o tem, da je predlog za sporazumno razrešitev podal Žula, nadzorni svet pa ga je sprejel, je dejstvo, da zaupanja med njim in njegovim nekdanjim najožjim sodelavcem že nekaj časa ni bilo več. Žula je na čelo podjetja prišel novembra 2014, le dan potem, ko je ostal brez položaja direktorja mariborske mestne uprave. Takratni nadzorniki so ga za direktorja imenovali nepričakovano, saj ga sploh ni bilo med 11 kandidati, ki so se prijavili na razpis, je pa bil del Fištravčevih najožjih sodelavcev. V zadnjih devetih letih se je na mestu direktorja zamenjalo že osem ljudi. Kot piše današnji Večer, naj bi za menjavo Žule stal županov svetovalec Marko Kovačič, ki si je že nekaj časa prizadeval za njegovo razrešitev. Že decembra naj bi ga dvakrat skušali odstaviti zaradi 300.000 evrov visokega posojila družbi Gea Nova, ko je tudi župan prvič javno dejal, da direktor ne uživa več njegovega zaupanja, saj da se je za to potezo odločil brez dogovora z lastniki. Še najbolj se sicer mariborska javnost Plečka spomni po tem, da ga je Janez Ajlec leta 2009 razrešil z mesta direktorja svojega družinskega podjetja AJM zaradi objektivne odgovornosti za uničenje arheološkega najdišča v Zgornjem Radvanju, kjer je AJM v sodelovanju s Konstruktorjem gradil stanovanjski kompleks Habakuk. Kot še piše Večer, je bila odmevna tudi njegova afera v Konstruktorju, kjer pa se je Plečko vendarle izognil ovadbi zoper vodilne v podjetju, ki jih je Jamstveni in preživninski sklad leta 2011 ovadil zaradi kršenja temeljnih pravic delavcev. Preiskovalcem v predkazenskem postopku namreč ni uspelo dokazati, da delavcem zavestno niso izplačali več plač, prispevkov za socialno varnost in regresa.