Quantcast
Radio1_v_zivo


Poziv vladi občine Maribor
| 2. 12. 2016 7:58
Pravičnejše financiranje občin
Ključne besede:     Maribor    vlada    financiranje
"Mariborčani smo že več let drugorazredni državljani, stanje pa se poslabšuje iz leta v leto," je dejal župan Maribora.

Simon Štancar; direktor mestne uprave
PRENESI DATOTEKO
Simon Štancar; direktor mestne uprave
  • Župan Andrej Fištravec je vlado pozval k pravičnejši ureditvi, sicer bodo Mariborčani še naprej ostali drugorazredni državljani. Ob pripravi proračunov za naslednji dve leti, se je vodstvo mariborske občine znašlo v razmerah, ki ne zagotavljajo možnosti razvojno naravnanega dokumenta. Še več. Ne zmorejo izpolniti niti vseh zakonsko določenih nalog. 
  •  Skoraj dve uri so predstavniki posameznih občinskih uradov maloštevilnim mestnih svetnikom in medijem predstavljali razkorak med tistim, kar bi potrebovali za obvezne in neobvezne naloge, in tem, kar v realnosti dobijo za to od države. Fištravec je ob tem na premierja Mira Cerarja naslovil novo pismo in ga pozval, da se zavzame za uravnovešenje financiranja občin tako, da bo upoštevan socialni faktor, ki bo v praksi zagotovil enakost vseh državljanov.

"Mariborčani smo že več let drugorazredni državljani, stanje pa se poslabšuje iz leta v leto," je dejal mariborski župan, ki je skupaj s sodelavci razložil, da skok stroškov zakonsko obveznih nalog iz leta 2011 do leta 2017 znaša že dobro petino oziroma več kot 14 milijonov evrov, hkrati pa so prihodki iz dohodnine padli za več kot desetino oziroma za 5,5 milijona evrov.

Kot sta poudarila skupaj z direktorjem mestne uprave Simonom Štrancarjem, so s tem v Mariboru prišli do stanja, ko se bo pokrivanje zakonsko določenih nalog iz dohodnine s 76 odstotkov v letu 2011 naslednje leto znižalo na manj kot 57 odstotkov, kar bo pomenilo 32 milijonov evrov primanjkljaja.

Zaradi omenjenih težav morajo v Mestni občini Maribor za čim višjo raven izpolnjevanja zakonsko obveznih nalog odprodajati premoženje, izvajati notranje zadolževanje in celo dodatno najemati kredite za tekočo porabo.

Ob tem se v Mariboru srečujejo z reševanjem socialne krize. Leta 2007 je tako bilo mesečno povprečno zdravstveno zavarovanih ljudi brez prejemkov 3685, letos že 4589, pa tudi ostala statistika kaže, da se znatno zvišujejo stroški za socialno varstvo.

V Mariboru so zato prisiljeni v zniževanje sredstev namenjenih za investicije in investicijsko vzdrževanje, predvsem v kanalizacijski sistem in vodovod. Slednje se kaže v dotrajanosti, tako da so prvič, od kar se izvajajo analize podtalnih voda, v mestu, pa tudi v širši regiji, ki se napaja iz njihovega vodovoda, priča slabšanju kakovosti vode.

Ob tem na mariborski občini opominjajo, da Ljubljana v skladu z zakonom dodaten denar prejema tudi po zaslugi zakona o glavnem mestu, zato predlagajo, da država sprejme še zakon o glavnem mestu vzhodne kohezijske regije in tako Mariboru zagotovi potrebna sredstva. Če teh ne bo še v letošnjem letu, bi to za mesto pomenilo zlom socialnega stanja in ogrožanje že pridobljenih infrastrukturnih evropskih in slovenskih projektov.

V Mariboru ob tem za uravnovešenje in izenačenje z ostalimi slovenskimi občinami predlagajo še novo formulo izračuna primerne porabe, ki bi upoštevala socialni vidik in dejansko število prebivalcev, stalnih in začasnih. Po sedanji formuli so letos prejeli 47,7 milijona evrov, če bi sprejeli novo formulo, bi bili deležni dobrih 23 milijonov evrov več.

Aktualno stanje so že v ponedeljek predstavili tudi mariborskim poslancem in svetnikom, ki so po Fištravčevih besedah razumeli položaj mesta. Zaskrbljujoče stanje želijo predstaviti tudi vladi, od katere pričakujejo primerne rešitve, sicer bodo morali izvajanje zakonsko obveznih nalog še dodatno znižati.