Radio1_v_zivo


| 13. 10. 2016 9:04
Center krožnega gospodarstva
Predstavitev v Bruslju
Ključne besede:     MOM; Bruselj    Wcycle
 Tako imenovani Center krožnega gospodarstva za ravnanje z odpadki Wcycle je zasnovala Mestna občina Maribor.
Tako imenovani Center krožnega gospodarstva za ravnanje z odpadki Wcycle je zasnovala Mestna občina Maribor.

Župan Andrej Fištravec o pomenu projekta.
PRENESI DATOTEKO
Župan Andrej Fištravec o pomenu projekta.

V Bruslju te dni poteka Evropski teden regij in mest, na katerem strokovnjaki in predstavniki regionalnih in mestnih uprav razpravljajo o vlogi regij in mest pri spodbujanju trajnostnega razvoja. Kot primer dobre prakse se je predstavil tudi mariborski načrtovani projekt krožnega gospodarstva Wcycle, ki zajema tudi sporno sortirnico odpadkov.

Tako imenovani Center krožnega gospodarstva za ravnanje z odpadki Wcycle je zasnovala Mestna občina Maribor s tremi podjetji v večinski javni lasti (Energetika, Nigrad in Snaga Maribor). Na dogodku na temo krožnega gospodarstva, ki je potekal v organizaciji Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja, se je predstavljal kot projekt, ki v celoti sledi svežnju o krožnem gospodarstvu, ki ga je Evropska komisija sprejela decembra lani in opredeljuje okoljske cilje, ki jih morajo države članice EU doseči v naslednjih desetih letih.

Doma projekt ne uživa toliko pohval. Mestni svet zaradi številnih pomislekov opozicije še vedno ni dal Snagi dovoljenja za najem potrebnega posojila za gradnjo sortirnice, del opozicije je celo vložil kazensko ovadbo zoper odgovorne za ta projekt. Zadnji udarec je zadala Agencija RS za okolje, ko za sortirnico ni izdala okoljevarstvenega soglasja.

"Že pregovor pravi, da si v tujini bolj prepoznan kot pa doma. Če je Evropa to prepoznala kot vzorčen primer in če bomo dobro argumentirali vse pomisleke, ki so se pojavili, ne vidim razloga, zakaj ne bi nekaj, kar je tehnološko napredno in ekonomsko učinkovito, potrdili in v Mariboru tudi zgradili," pravi župan. Verjame, da ne bo težav z odpravljanjem zaznanih pomanjkljivosti in da bo naposled pridobljeno tudi okoljevarstveno soglasje. Zatem naj bi bila sortirnica znova na dnevnem redu mestnega sveta.

Poleg omenjenega mariborskega projekta so se kot primeri dobrih praks, ki spodbujajo prehod h krožnemu gospodarstvu, predstavili še projekti iz turške Ankare, portugalskega Centra, španske Navarre in danskega Aarhusa. Po besedah predstavnika Evropske komisije Huga Schallyja gre za zanimive primere, ki kažejo različne pristope in lahko služijo kot dobri primeri za druga mesta in regije. "Nujna je trajnostna naravnanost, tudi v gospodarjenju mest, če želimo trajno prihodnost," je dodal nekdanji evropski komisar za okolje in tudi sopredsedujoči mednarodnemu panelu za vire Janez Potočnik.

Letošnji Evropski teden regij in mest, ki ga vsako leto priredita Evropska komisija in Odbor regij, je posvečen razpravam o trajnostni ter vključujoči gospodarski rasti. Do srečanja, ki se ga udeležuje več kot 5000 ljudi, po besedah predsednika Odbora regij Markkuja Markulle prihaja v ključnem obdobju, ko se domišlja evropsko kohezijsko politiko za obdobje po letu 2020.